spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - neupravičena obogatitev - prikrajšanje in obogatitev - dolžnost etažnih lastnikov - opomin upravnika - varstvo potrošnikov - stroški opomina - dokazno breme - trditveno breme
Upravnik večstanovanjske stavbe ni materialno pravni zavezanec za plačilo stroškov rednega obratovanja in vzdrževanja stavbe, zato tudi ni upravičenec za povračilo. Upravnik mora dokazati temelj neupravičene obogatitve etažnega lastnika in višino svojega prikrajšanja.
Upravnik ni zmogel dokaznega bremena zgolj z navedbo, da se storitev upravljanja obračunava od osnove vrednosti stanovanja, ki se upošteva za neprofitno najemnino, ne da bi pojasnil merila za matematični izračun.
ZPP ne omogoča vložitve rednega pravnega sredstva pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje, s katero je bila prvostopenjska odločitev potrjena in pritožba zavrnjena. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010899
ZPP člen 458, 458/1.
plačilo komunalnih storitev - ugovor ugasle pravice - trditveno in dokazno breme dolžnika - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Plačilo v znesku 50,00 EUR z dne 23. 5. 2014 je bilo poravnano v korist A., d. o. o., ne pa v korist tožnika. Tudi znesek 83,56 EUR je bil poravnan v korist A., d. o.o. in ne v korist tožnika. Vsi navedeni zaključki so dejanske narave, zato so nasprotne pritožbene navedbe, s katerimi toženec zatrjuje, da je sodišče dejstva v zvezi z zatrjevanimi plačili nepravilno ugotovilo, neupoštevne in sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev glede ustavitve postopka je sodišče izdalo na podlagi 188. člena ZPP, ki določa, da tožena stranka lahko umakne tožbo vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Tožena stranka se je z vlogo izjavila glede umika in podala soglasje k umiku, zato je sodišče prve stopnje pravilno, ob upoštevanju 158. člena ZPP, štelo, da so izpolnjeni pogoji za povrnitev potrebnih stroškov tožeči stranki.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012904
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 149.. ZVZD-1 člen 12, 19.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost
Tožena stranka je kot delodajalec opustila dolžne ukrepe varnosti in zdravja pri delu po ZVZD-1, saj ni poskrbela za ustrezno znanje in usposobljenost tožnika za uporabo stroja in predvsem za odpravo zastoja, do katerega je občasno prihajalo zaradi zagozdenja papirja, to znanje oziroma usposobljenost pa bi lahko preprečilo poškodbo tožnika. Pravilno je ugotovilo, da je ta opustitev v povezavi z odsotnostjo pisnih opozoril na samem stroju privedla do nesreče pri delu in je zato podana njena krivdna odgovornost za nastalo škodo.
Ob upoštevanju povprečne skrbnosti delavca, bi se tožnik moral zavedati, da lahko pride do poškodbe zaradi poseganja v balirni stroj, ki je bil priključen v električno omrežje. Tudi, če je bil tožnik prepričan, da je tekoči trak ustavljen in da je zato odstranjevanje zagozdenega papirja varno, ni v celoti ravnal skladno z dolžno skrbnostjo in je prišlo do škodne posledice tudi zaradi njegovega ravnanja oziroma opustitve. Pritožbeno sodišče ocenjuje tožnikov prispevek k nastanku škode na 30 %, tožene stranke pa v višini 70 %.
Tožena stranka je sledljivost puščic dokazovala, kot rečeno, tudi z dobavnicami in ostalo dokumentacijo, z zaslišanjem predstavnika italijanske družb ter z zaslišanjem svojih predstavnikov. Sodišče prve stopnje bi moralo predlagane dokaze ocenjevati in če res vsaj verjetno izkazujejo trditve tožene, potem tožeča stranka ne more uspeti zgolj z zanikanjem, da pregledanih puščic ni proizvedla ona. Drugačno stališče sodišča prve stopnje postavlja toženo stranko v nesorazmerno težak položaj pri dokazovanju njenih trditev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora delodajalec v individualnem delovnem sporu obrazloženo zatrjevati (in nato tudi dokazati), kako in zakaj so okoliščine (npr. narava, teža ali posledice) kršitve pogodbe o zaposlitvi njegovo zaupanje v delavca porušile do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka resnično ni bilo mogoče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Zakon ne predvideva, da bi bilo mogoče izreči predhodno pisno opozorilo po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 le za kršitve, ki bi bile same zase tako hude, da nadaljevanje delovnega razmerja zaradi njih ne bi bilo več mogoče. Tudi pri presoji zakonitosti redne odpovedi iz krivdnega razloga ni mogoče izhajati le iz teže kršitve, ki je razlog za odpoved. Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da je treba upoštevati, tudi če kršitev, zaradi katere je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena (oziroma taka, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi), da prejšnje opozorilo (ali celo več opozoril) ni doseglo svojega namena, in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.
Tožnik je z ugotovljeno kretnjo (sodelavcu je z mimiko pokazal, da mu bo prerezal vrat) kršil svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in iz 33. člena ZDR-1, saj neprimerno vedenje oziroma grožnja sodelavcu pomeni kršitev dolžnosti vestnega opravljanja odrejenega dela.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Dopustno je, da delodajalec v sodnem postopku dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele v sodnem postopku prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog (ne pa samo dodatno oziroma podrobneje), tako da šele takrat navede oziroma konkretizira dejanski razlog odpovedi in s tem v dejanskem smislu napolni abstraktno opredelitev tega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - dom za starejše - nega in pomoč
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki jih je tožnik storil s tem, ker je s stanovalkami ravnal grdo, nehumano, nespoštljivo, nedostojno in grobo. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot negovalec, vešč svojega dela, zavezovala so ga pravila obnašanja, sprejeta prav z namenom varovanja pravic in osebne integritete oskrbovancev, ki so mu nalagala spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete oskrbovancev kot enkratnih bitij z vsemi njihovimi značilnostmi; dolžan je bil ustvarjati pogoje, da bi se počutili varni in sprejeti; spoštovati njihov pogled na svet in razumevanje dogodkov; ni mu bilo dovoljeno uporabljati besed ali ustvarjati situacij, ki bi bile za oskrbovanca žaljive, posmehljive ali poniževalne; negovalne in oskrbovalne postopke je bil dolžan prilagoditi potrebam in značilnostim posameznega stanovalca. Glede na ranljivost in odvisnost starejših ljudi, ki ne morejo več skrbeti sami zase in so zato popolnoma odvisni od delavcev, zaposlenih v zavodih institucionalne nege, je zavest o nujnosti ravnanja v skladu z opisanimi pravili še posebej pomembna, zato so kršitve, v nasprotju z takšnim ravnanjem, hujše narave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012081
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravna relevantnost dokazov - obrazloženost dokaznega predloga
Ne le, da morajo biti dokazi določno navedeni, biti morajo tudi obrazloženi. Predlagatelj pa mora izkazati tudi materialnopravno relevantnost predlaganega dokaza.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nujna delegacija
V skladu z ustaljeno sodno prakso je predpostavka nujne delegacije izločitev vseh sodnikov krajevno pristojnega sodišča. Dejstvo, da so bili v predmetnem gospodarskem sporu doslej izločeni že vsi sodniki oddelka za gospodarsko sodstvo, ne predstavlja razloga za nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Sodniki gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru namreč niso edini sodniki tega sodišča, zato pogoj iz 66. člena ZPP ni izpolnjen.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožniku je prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri čemer ZDR-1 v 108. členu določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti dolžan izplačati delavcu odpravnino, pri čemer je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Gre za zakonsko pravico, ki se ji delavec ne more vnaprej odpovedati, ne sami pravici kot tudi ne dejanskemu izplačilu.
sodba na podlagi pripoznave - bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave tudi glede predhodnega plačila davkov in prispevkov kljub temu, da tožena stranka tega dela zahtevka ni pripoznala, je v tem obsegu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 16, 16-5, 205, 205/1, 208. ZPP člen 337, 337/1. SPZ člen 128.
poplačilo upnika v izvršbi - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - sklep o poplačilu - pravica do pritožbe zoper sklep o poplačilu - pogojna terjatev - sodni depozit - pravočasnost - prerekanje terjatve - obstoj terjatve
Pritožnica (upnica dolžnika v drugem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan sklep o rubežu in prenosu terjatve iz naslova kupnine) je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje s strani sodišča obveščena o terjatvi zastavnega upnika, o njegovem obračunu terjatve, pa tega ni prerekala, na izrecen dopis sodišča ni niti odgovorila. Zato vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na temelj in višino terjatve zastavnega upnika, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje naj bi prezrlo, da je bil znesek na sodnem depozitu s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki I 2004/764 z dne 19. 12. 2005 zarubljen v korist pritožnice. Sodišče v postopku izvršbe na dolžnikovo terjatev ne presoja obstoja terjatve, ki je predmet rubeža. Zato zgolj pravno dejstvo, da je sodišče v drugem izvršilnem postopku izdalo sklep, na katerega pritožnica opira svojo pravico, samo po sebi ne more biti pravno odločilno. Bistveno je, da v času izdaje omenjenega sklepa dolžnik do Okrajnega sodišča na Vrhniki sploh ni imel denarne terjatve za znesek sodnega depozita. Terjatev v ožjem pomenu besede pomeni pravico imetnika od nasprotne stranke zahtevati, da opravi neko dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Tega (natančneje: zahtevati dajatev) pa dolžnik v tej zadevi še ni imel. Terjatev na izplačilo zneska preostale kupnine bi imel šele in ko bi bile poplačane terjatve vseh zastavnih upnikov (glej 128. člen SPZ v zvezi z 205. členom ZIZ) ali če bi nastopile okoliščine, da ti upniki do poplačila ne bi bili upravičeni. Posledično bi pritožnica šele tedaj lahko uresničila svojo pravico biti poplačana iz preostanka kupnine.
začasna odredba - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe
Dejanski učinek posega v lastninsko upravičenje je treba vedno presojati glede na okoliščine konkretnega primera, pri čemer je bilo na tožeči stranki procesno breme, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010831
OZ člen 29, 29/1, 30, 30/3, 104, 104/1, 633, 633/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - soglasje volj - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - stalna poslovna zveza med strankama - rok kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - molk naslovnika - stvarna napaka - odgovornost za stvarne napake - pregled blaga ob prevzemu - očitne stvarne napake
Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da je v proti-ponudbi z dne 30. 6. 2016 (A1) rok dobave označila z besedno zvezo "najkasneje 15. 7. 2016 v K.". Navedena besedna zveza res lahko nakazuje na poseben pomen časa dobave blaga, vendar izvedeni dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da stroj do 15. 7. 2016 v glavnem ni obratoval in predvsem, da je bilo blago - krožnik naročen kot nadomestni krožnik (t. i. rezerva) v primeru okvare tistega, ki je tedaj že bil v stroju tožene stranke. Glede na navedeno pritožbene navedbe, da je bil v konkretnem primeru rok bistvena sestavina pogodbe in je bila posledično pogodba razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena OZ), niso utemeljene.
Zatrjevane napake, da je imel krožnik za 2,5 cm preširok premer, polži pa so bili 7 cm prekratki, so očitne napake (633. člen OZ), saj bi jih pri običajnem pregledu lahko opazil skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo subjekta enakega poklica in stroke, kot je tožena stranka (oziroma pri njej zaposlena oseba). Nenazadnje to izhaja tudi iz dejstva, da je še istega dne potem, ko je bilo blago že prevzeto in je imel g. K. čas za pregled, le-ta blago pregledal in opazil, da so dimenzije napačne. Iz trditev tožene stranke torej izhaja, da je zatrjevane napake odkrila ob običajnem pregledu, ki pa ga je iz razlogov na njeni strani opravila potem, ko je blago že prevzela, kar je prepozno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011953
ZKP člen 105, 105/2.
odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - uveljavljanje slabega premoženjskega stanja
Slabe premoženjske razmere, na katere se sklicuje pritožnik, pri odločbi o premoženjskopravnih zahtevkih niso odločilne. Še zlasti ne v obravnavanem primeru, ko so bili premoženjskopravni zahtevki po pritožniku pripoznani in ko se po drugih okoliščinah niti ni bilo treba ozirati.
ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4. OZ člen 6. Sodni red člen 225, 225/2. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 6, 7.
neizvedba naroka - vsebina poštne pošiljke - vročilnica kot javna listina - ovojnica za vročanje po pošti - skrbnost dobrega strokovnjaka - dokaz s primerjavo teže pisemskih ovojnic - skrben pregled vsebine ovojnice
Na vročilnici je vpisana vsebina pošiljke: navedba opravilne številke zadeve; obrazec za poziv, naj tožena stranka odgovori na vlogo tožeče stranke; redne številke pisanj in naslovnik pisanja ter prejemnik vročilnice. Enaki podatki so bili zapisani tudi na desni polovici sprednje strani pisemske ovojnice oziroma tožena stranka nasprotnega niti ni zatrjevala. Vročilnica z dne 24. 8. 2017 je torej sestavljena v skladu s 149. členom ZPP in drugim odstavkom 225. člena Sodnega reda. Zato ima pomen javne listine in kot taka dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa.
Po oceni pritožbenega sodišča je ključno, da se od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico utemeljeno pričakuje, da bo preverila ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenke, ki je odvetnica. Kot taka pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.