spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - neupravičena obogatitev - prikrajšanje in obogatitev - dolžnost etažnih lastnikov - opomin upravnika - varstvo potrošnikov - stroški opomina - dokazno breme - trditveno breme
Upravnik večstanovanjske stavbe ni materialno pravni zavezanec za plačilo stroškov rednega obratovanja in vzdrževanja stavbe, zato tudi ni upravičenec za povračilo. Upravnik mora dokazati temelj neupravičene obogatitve etažnega lastnika in višino svojega prikrajšanja.
Upravnik ni zmogel dokaznega bremena zgolj z navedbo, da se storitev upravljanja obračunava od osnove vrednosti stanovanja, ki se upošteva za neprofitno najemnino, ne da bi pojasnil merila za matematični izračun.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012081
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravna relevantnost dokazov - obrazloženost dokaznega predloga
Ne le, da morajo biti dokazi določno navedeni, biti morajo tudi obrazloženi. Predlagatelj pa mora izkazati tudi materialnopravno relevantnost predlaganega dokaza.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00012155
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 285e, 285e/2. URS člen 38, 38/1.
predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - fotografije - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - osebni podatek - hramba fotografij - pravica do informacijske zasebnosti
Sodišče bo moralo ugotoviti, iz katerih evidenc je bila pridobljena obtoženčeva fotografija, ki sta jo policista uporabila za pomoč pri njegovi identifikaciji. Če je fotografija izvirala iz policijskih evidenc, pa bo potrebno s poizvedbami ugotoviti tudi, kdaj in v katerih postopkih je le-ta nastala in kako se je hranila ter ali je oziroma je bil v teku kakšen kazenski postopek zoper obtoženca, da bo sodišče nato lahko izdelalo zaključek o tem, ali so bile fotografije obtoženca hranjene v skladu z določbami takrat veljavnega Zakona o policiji ter nato presodilo, ali gre ali ne gre v obravnavani zadevi za dokaz, ki se v kazenskem postopku ne bi smel uporabiti, ker ni dovoljen.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev glede ustavitve postopka je sodišče izdalo na podlagi 188. člena ZPP, ki določa, da tožena stranka lahko umakne tožbo vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Tožena stranka se je z vlogo izjavila glede umika in podala soglasje k umiku, zato je sodišče prve stopnje pravilno, ob upoštevanju 158. člena ZPP, štelo, da so izpolnjeni pogoji za povrnitev potrebnih stroškov tožeči stranki.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nujna delegacija
V skladu z ustaljeno sodno prakso je predpostavka nujne delegacije izločitev vseh sodnikov krajevno pristojnega sodišča. Dejstvo, da so bili v predmetnem gospodarskem sporu doslej izločeni že vsi sodniki oddelka za gospodarsko sodstvo, ne predstavlja razloga za nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Sodniki gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru namreč niso edini sodniki tega sodišča, zato pogoj iz 66. člena ZPP ni izpolnjen.
Ker se tožena stranka v obravnavanje glavne stvari še ni spustila, saj odgovora na tožbo ni podala, lahko tožnik tožbo umakne brez njene privolitve (1. odstavek 188. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi 3. odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010899
ZPP člen 458, 458/1.
plačilo komunalnih storitev - ugovor ugasle pravice - trditveno in dokazno breme dolžnika - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Plačilo v znesku 50,00 EUR z dne 23. 5. 2014 je bilo poravnano v korist A., d. o. o., ne pa v korist tožnika. Tudi znesek 83,56 EUR je bil poravnan v korist A., d. o.o. in ne v korist tožnika. Vsi navedeni zaključki so dejanske narave, zato so nasprotne pritožbene navedbe, s katerimi toženec zatrjuje, da je sodišče dejstva v zvezi z zatrjevanimi plačili nepravilno ugotovilo, neupoštevne in sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Zakon ne predvideva, da bi bilo mogoče izreči predhodno pisno opozorilo po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 le za kršitve, ki bi bile same zase tako hude, da nadaljevanje delovnega razmerja zaradi njih ne bi bilo več mogoče. Tudi pri presoji zakonitosti redne odpovedi iz krivdnega razloga ni mogoče izhajati le iz teže kršitve, ki je razlog za odpoved. Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da je treba upoštevati, tudi če kršitev, zaradi katere je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena (oziroma taka, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi), da prejšnje opozorilo (ali celo več opozoril) ni doseglo svojega namena, in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.
Tožnik je z ugotovljeno kretnjo (sodelavcu je z mimiko pokazal, da mu bo prerezal vrat) kršil svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in iz 33. člena ZDR-1, saj neprimerno vedenje oziroma grožnja sodelavcu pomeni kršitev dolžnosti vestnega opravljanja odrejenega dela.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno ugotovilo, da je pritožba, ki jo je vložil F.Z. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 28683/2015 z dne 9. 11. 2017 nedovoljena in jo je zato utemeljeno zavrglo. Pritožbeno sodišče je namreč pritožnika že v prejšnjih svojih odločitvah poučilo, da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje, ni dovoljena, saj jo ZKP ne predvideva, oziroma ne dopušča pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - dom za starejše - nega in pomoč
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki jih je tožnik storil s tem, ker je s stanovalkami ravnal grdo, nehumano, nespoštljivo, nedostojno in grobo. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot negovalec, vešč svojega dela, zavezovala so ga pravila obnašanja, sprejeta prav z namenom varovanja pravic in osebne integritete oskrbovancev, ki so mu nalagala spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete oskrbovancev kot enkratnih bitij z vsemi njihovimi značilnostmi; dolžan je bil ustvarjati pogoje, da bi se počutili varni in sprejeti; spoštovati njihov pogled na svet in razumevanje dogodkov; ni mu bilo dovoljeno uporabljati besed ali ustvarjati situacij, ki bi bile za oskrbovanca žaljive, posmehljive ali poniževalne; negovalne in oskrbovalne postopke je bil dolžan prilagoditi potrebam in značilnostim posameznega stanovalca. Glede na ranljivost in odvisnost starejših ljudi, ki ne morejo več skrbeti sami zase in so zato popolnoma odvisni od delavcev, zaposlenih v zavodih institucionalne nege, je zavest o nujnosti ravnanja v skladu z opisanimi pravili še posebej pomembna, zato so kršitve, v nasprotju z takšnim ravnanjem, hujše narave.
sodba na podlagi pripoznave - bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave tudi glede predhodnega plačila davkov in prispevkov kljub temu, da tožena stranka tega dela zahtevka ni pripoznala, je v tem obsegu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožniku je prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri čemer ZDR-1 v 108. členu določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti dolžan izplačati delavcu odpravnino, pri čemer je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Gre za zakonsko pravico, ki se ji delavec ne more vnaprej odpovedati, ne sami pravici kot tudi ne dejanskemu izplačilu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012904
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 149.. ZVZD-1 člen 12, 19.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost
Tožena stranka je kot delodajalec opustila dolžne ukrepe varnosti in zdravja pri delu po ZVZD-1, saj ni poskrbela za ustrezno znanje in usposobljenost tožnika za uporabo stroja in predvsem za odpravo zastoja, do katerega je občasno prihajalo zaradi zagozdenja papirja, to znanje oziroma usposobljenost pa bi lahko preprečilo poškodbo tožnika. Pravilno je ugotovilo, da je ta opustitev v povezavi z odsotnostjo pisnih opozoril na samem stroju privedla do nesreče pri delu in je zato podana njena krivdna odgovornost za nastalo škodo.
Ob upoštevanju povprečne skrbnosti delavca, bi se tožnik moral zavedati, da lahko pride do poškodbe zaradi poseganja v balirni stroj, ki je bil priključen v električno omrežje. Tudi, če je bil tožnik prepričan, da je tekoči trak ustavljen in da je zato odstranjevanje zagozdenega papirja varno, ni v celoti ravnal skladno z dolžno skrbnostjo in je prišlo do škodne posledice tudi zaradi njegovega ravnanja oziroma opustitve. Pritožbeno sodišče ocenjuje tožnikov prispevek k nastanku škode na 30 %, tožene stranke pa v višini 70 %.
Tožena stranka je sledljivost puščic dokazovala, kot rečeno, tudi z dobavnicami in ostalo dokumentacijo, z zaslišanjem predstavnika italijanske družb ter z zaslišanjem svojih predstavnikov. Sodišče prve stopnje bi moralo predlagane dokaze ocenjevati in če res vsaj verjetno izkazujejo trditve tožene, potem tožeča stranka ne more uspeti zgolj z zanikanjem, da pregledanih puščic ni proizvedla ona. Drugačno stališče sodišča prve stopnje postavlja toženo stranko v nesorazmerno težak položaj pri dokazovanju njenih trditev.
začasna odredba - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe
Dejanski učinek posega v lastninsko upravičenje je treba vedno presojati glede na okoliščine konkretnega primera, pri čemer je bilo na tožeči stranki procesno breme, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo.
ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4. OZ člen 6. Sodni red člen 225, 225/2. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 6, 7.
neizvedba naroka - vsebina poštne pošiljke - vročilnica kot javna listina - ovojnica za vročanje po pošti - skrbnost dobrega strokovnjaka - dokaz s primerjavo teže pisemskih ovojnic - skrben pregled vsebine ovojnice
Na vročilnici je vpisana vsebina pošiljke: navedba opravilne številke zadeve; obrazec za poziv, naj tožena stranka odgovori na vlogo tožeče stranke; redne številke pisanj in naslovnik pisanja ter prejemnik vročilnice. Enaki podatki so bili zapisani tudi na desni polovici sprednje strani pisemske ovojnice oziroma tožena stranka nasprotnega niti ni zatrjevala. Vročilnica z dne 24. 8. 2017 je torej sestavljena v skladu s 149. členom ZPP in drugim odstavkom 225. člena Sodnega reda. Zato ima pomen javne listine in kot taka dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa.
Po oceni pritožbenega sodišča je ključno, da se od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico utemeljeno pričakuje, da bo preverila ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenke, ki je odvetnica. Kot taka pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
ZPP člen 142, 286b, 286b/2, 339, 339/2, 339/2-8, 452.
spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - vročanje sodnih pisanj osebno vročanje - pravočasne trditve - grajanje procesnih kršitev
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti osebno. Ob tehtanju načela kontradiktornosti, po katerem morajo stranke imeti možnost, da se opredelijo do navedb nasprotne stranke in na drugi strani načela ekonomičnosti in hitrosti postopka, čemur je namenjena neosebna vročitev, namreč v primerih kot je obravnavani prevlada načelo kontradiktornosti.
Glede na vsebino ugovora in dejstvo, da se je tožena stranka v njem sklicevala na navedene račune ter jih priložila kot dokaz, bi se morala oziroma se je imela tožeča stranka možnost na dejstvo, da ji računi niso bili vročeni, sklicevati v vlogi, s katero je dopolnila tožbo. V njej pa je zgolj pavšalno in nesubstancirano navedla, da navedbe tožene stranke v ugovoru niso relevantne za navedeno zadevo in terjatev tožeče stranke ni mogla ugasniti, pri čemer ni trdila, da ji računi, na katere se je sklicevala tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi, niso znani.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljivost izreka sodbe - možnost preizkusa sodbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - povrnitev stroškov postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna in nosilna značilnost vseh navedenih pomanjkljivosti pa je, da onemogočajo objektiven preizkus sodbe sodišča prve stopnje.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 54, 54/1, 54/1-3, 54/1-11, 55, 55/2, 55/4, 77, 89, 118, 118/1.. ZDR člen 75.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - sodna razveza - začasno povečan obseg dela - projektno organizirano delo - časovna omejitev sklepanja pogodb
Po 4. odstavku 55. člena ZDR-1 se ne glede na omejitev iz 2. odstavka tega člena lahko v primeru enajste alineje 1. odstavka 54. člena ZDR-1 (priprava oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano) pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za obdobje daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti, in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. Tako morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas lahko preneha le v primerih, ki so določeni v 75. členu ZDR. Določba 75. člena ZDR je povsem enaka določbi sedaj veljavnega 77. člena ZDR-1. Prav tako se ni mogoče sklicevati na soglasje voljo strank za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ob podpisu nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas.