spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - neupravičena obogatitev - prikrajšanje in obogatitev - dolžnost etažnih lastnikov - opomin upravnika - varstvo potrošnikov - stroški opomina - dokazno breme - trditveno breme
Upravnik večstanovanjske stavbe ni materialno pravni zavezanec za plačilo stroškov rednega obratovanja in vzdrževanja stavbe, zato tudi ni upravičenec za povračilo. Upravnik mora dokazati temelj neupravičene obogatitve etažnega lastnika in višino svojega prikrajšanja.
Upravnik ni zmogel dokaznega bremena zgolj z navedbo, da se storitev upravljanja obračunava od osnove vrednosti stanovanja, ki se upošteva za neprofitno najemnino, ne da bi pojasnil merila za matematični izračun.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljivost izreka sodbe - možnost preizkusa sodbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - povrnitev stroškov postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna in nosilna značilnost vseh navedenih pomanjkljivosti pa je, da onemogočajo objektiven preizkus sodbe sodišča prve stopnje.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču
V skladu z ustaljeno sodno prakso (npr. VS RS sklep I R 32/2016 z dne 9. 3. 2016, VS RS sklep I R 30/2018 z dne 8. 3. 2018, VS RS sklep I R 69/2016 z dne 23. 6. 2016, VS RS sklep I R 50/2016 z dne 5. 5. 2016, VS RS sklep I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015 in drugi) je predpostavka nujne delegacije izločitev vseh sodnikov krajevno pristojnega sodišča. Dejstvo, da so bili v predmetnem gospodarskem sporu do sedaj izločeni že vsi sodniki Oddelka za gospodarsko sodstvo, katerim se po letnem razporedu 2018 in po odredbah predsednice sodišča dodeljujejo Pg zadeve, ne predstavlja podlage za nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Sodniki gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru namreč niso edini sodniki tega sodišča, zato pogoj iz 66. člena ZPP ni izpolnjen.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1. ZPP člen 41, 41/2.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - nepravilna odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - solidarna obveznost - več spornih predmetov - več tožbenih zahtevkov - seštevek vrednosti spornih predmetov
Sodišče se je zmotno sklicevalo na prvi odstavek 20. člena ZST-1, po katerem se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, če zakon ne določa drugače. V konkretni zadevi ne gre za več spornih predmetov, pač pa je sporni predmet en sam, to je terjatev v višini 6.890,62 EUR. Tudi na drugi odstavek 41. člena ZPP se je sodišče sklicevalo napačno, saj v konkretnem primeru ne gre za več zahtevkov, pač pa en zahtevek na plačilo 6.890,62 EUR, česar okoliščina, da tožeča stranka zahtevek vtožuje solidarno od dveh tožencev, ne spremeni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00012155
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 285e, 285e/2. URS člen 38, 38/1.
predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - fotografije - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - osebni podatek - hramba fotografij - pravica do informacijske zasebnosti
Sodišče bo moralo ugotoviti, iz katerih evidenc je bila pridobljena obtoženčeva fotografija, ki sta jo policista uporabila za pomoč pri njegovi identifikaciji. Če je fotografija izvirala iz policijskih evidenc, pa bo potrebno s poizvedbami ugotoviti tudi, kdaj in v katerih postopkih je le-ta nastala in kako se je hranila ter ali je oziroma je bil v teku kakšen kazenski postopek zoper obtoženca, da bo sodišče nato lahko izdelalo zaključek o tem, ali so bile fotografije obtoženca hranjene v skladu z določbami takrat veljavnega Zakona o policiji ter nato presodilo, ali gre ali ne gre v obravnavani zadevi za dokaz, ki se v kazenskem postopku ne bi smel uporabiti, ker ni dovoljen.
ZDR-1 člen 88, 88/1, 88/2, 88/3, 94, 94/3, 96, 96/2.
odpravnina ob upokojitvi - datum prenehanja delovnega razmerja - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožnici vročena 2. 12. 2016, odpoved tožnice, poslana priporočeno po pošti, pa (po navedbah tožnice) 13. 12. 2016, učinkuje odpoved tožene stranke, ki je bila vročena prej.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012081
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravna relevantnost dokazov - obrazloženost dokaznega predloga
Ne le, da morajo biti dokazi določno navedeni, biti morajo tudi obrazloženi. Predlagatelj pa mora izkazati tudi materialnopravno relevantnost predlaganega dokaza.
ZIZ člen 16, 16-5, 205, 205/1, 208. ZPP člen 337, 337/1. SPZ člen 128.
poplačilo upnika v izvršbi - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - sklep o poplačilu - pravica do pritožbe zoper sklep o poplačilu - pogojna terjatev - sodni depozit - pravočasnost - prerekanje terjatve - obstoj terjatve
Pritožnica (upnica dolžnika v drugem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan sklep o rubežu in prenosu terjatve iz naslova kupnine) je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje s strani sodišča obveščena o terjatvi zastavnega upnika, o njegovem obračunu terjatve, pa tega ni prerekala, na izrecen dopis sodišča ni niti odgovorila. Zato vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na temelj in višino terjatve zastavnega upnika, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje naj bi prezrlo, da je bil znesek na sodnem depozitu s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki I 2004/764 z dne 19. 12. 2005 zarubljen v korist pritožnice. Sodišče v postopku izvršbe na dolžnikovo terjatev ne presoja obstoja terjatve, ki je predmet rubeža. Zato zgolj pravno dejstvo, da je sodišče v drugem izvršilnem postopku izdalo sklep, na katerega pritožnica opira svojo pravico, samo po sebi ne more biti pravno odločilno. Bistveno je, da v času izdaje omenjenega sklepa dolžnik do Okrajnega sodišča na Vrhniki sploh ni imel denarne terjatve za znesek sodnega depozita. Terjatev v ožjem pomenu besede pomeni pravico imetnika od nasprotne stranke zahtevati, da opravi neko dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Tega (natančneje: zahtevati dajatev) pa dolžnik v tej zadevi še ni imel. Terjatev na izplačilo zneska preostale kupnine bi imel šele in ko bi bile poplačane terjatve vseh zastavnih upnikov (glej 128. člen SPZ v zvezi z 205. členom ZIZ) ali če bi nastopile okoliščine, da ti upniki do poplačila ne bi bili upravičeni. Posledično bi pritožnica šele tedaj lahko uresničila svojo pravico biti poplačana iz preostanka kupnine.
sodba na podlagi pripoznave - bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave tudi glede predhodnega plačila davkov in prispevkov kljub temu, da tožena stranka tega dela zahtevka ni pripoznala, je v tem obsegu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožniku je prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri čemer ZDR-1 v 108. členu določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti dolžan izplačati delavcu odpravnino, pri čemer je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Gre za zakonsko pravico, ki se ji delavec ne more vnaprej odpovedati, ne sami pravici kot tudi ne dejanskemu izplačilu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Zakon ne predvideva, da bi bilo mogoče izreči predhodno pisno opozorilo po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 le za kršitve, ki bi bile same zase tako hude, da nadaljevanje delovnega razmerja zaradi njih ne bi bilo več mogoče. Tudi pri presoji zakonitosti redne odpovedi iz krivdnega razloga ni mogoče izhajati le iz teže kršitve, ki je razlog za odpoved. Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da je treba upoštevati, tudi če kršitev, zaradi katere je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena (oziroma taka, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi), da prejšnje opozorilo (ali celo več opozoril) ni doseglo svojega namena, in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.
Tožnik je z ugotovljeno kretnjo (sodelavcu je z mimiko pokazal, da mu bo prerezal vrat) kršil svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in iz 33. člena ZDR-1, saj neprimerno vedenje oziroma grožnja sodelavcu pomeni kršitev dolžnosti vestnega opravljanja odrejenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010831
OZ člen 29, 29/1, 30, 30/3, 104, 104/1, 633, 633/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - soglasje volj - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - stalna poslovna zveza med strankama - rok kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - molk naslovnika - stvarna napaka - odgovornost za stvarne napake - pregled blaga ob prevzemu - očitne stvarne napake
Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da je v proti-ponudbi z dne 30. 6. 2016 (A1) rok dobave označila z besedno zvezo "najkasneje 15. 7. 2016 v K.". Navedena besedna zveza res lahko nakazuje na poseben pomen časa dobave blaga, vendar izvedeni dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da stroj do 15. 7. 2016 v glavnem ni obratoval in predvsem, da je bilo blago - krožnik naročen kot nadomestni krožnik (t. i. rezerva) v primeru okvare tistega, ki je tedaj že bil v stroju tožene stranke. Glede na navedeno pritožbene navedbe, da je bil v konkretnem primeru rok bistvena sestavina pogodbe in je bila posledično pogodba razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena OZ), niso utemeljene.
Zatrjevane napake, da je imel krožnik za 2,5 cm preširok premer, polži pa so bili 7 cm prekratki, so očitne napake (633. člen OZ), saj bi jih pri običajnem pregledu lahko opazil skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo subjekta enakega poklica in stroke, kot je tožena stranka (oziroma pri njej zaposlena oseba). Nenazadnje to izhaja tudi iz dejstva, da je še istega dne potem, ko je bilo blago že prevzeto in je imel g. K. čas za pregled, le-ta blago pregledal in opazil, da so dimenzije napačne. Iz trditev tožene stranke torej izhaja, da je zatrjevane napake odkrila ob običajnem pregledu, ki pa ga je iz razlogov na njeni strani opravila potem, ko je blago že prevzela, kar je prepozno.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev glede ustavitve postopka je sodišče izdalo na podlagi 188. člena ZPP, ki določa, da tožena stranka lahko umakne tožbo vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Tožena stranka se je z vlogo izjavila glede umika in podala soglasje k umiku, zato je sodišče prve stopnje pravilno, ob upoštevanju 158. člena ZPP, štelo, da so izpolnjeni pogoji za povrnitev potrebnih stroškov tožeči stranki.
Tožena stranka je sledljivost puščic dokazovala, kot rečeno, tudi z dobavnicami in ostalo dokumentacijo, z zaslišanjem predstavnika italijanske družb ter z zaslišanjem svojih predstavnikov. Sodišče prve stopnje bi moralo predlagane dokaze ocenjevati in če res vsaj verjetno izkazujejo trditve tožene, potem tožeča stranka ne more uspeti zgolj z zanikanjem, da pregledanih puščic ni proizvedla ona. Drugačno stališče sodišča prve stopnje postavlja toženo stranko v nesorazmerno težak položaj pri dokazovanju njenih trditev.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno ugotovilo, da je pritožba, ki jo je vložil F.Z. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 28683/2015 z dne 9. 11. 2017 nedovoljena in jo je zato utemeljeno zavrglo. Pritožbeno sodišče je namreč pritožnika že v prejšnjih svojih odločitvah poučilo, da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje, ni dovoljena, saj jo ZKP ne predvideva, oziroma ne dopušča pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje.
začasna odredba - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe
Dejanski učinek posega v lastninsko upravičenje je treba vedno presojati glede na okoliščine konkretnega primera, pri čemer je bilo na tožeči stranki procesno breme, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo.
ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4. OZ člen 6. Sodni red člen 225, 225/2. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 6, 7.
neizvedba naroka - vsebina poštne pošiljke - vročilnica kot javna listina - ovojnica za vročanje po pošti - skrbnost dobrega strokovnjaka - dokaz s primerjavo teže pisemskih ovojnic - skrben pregled vsebine ovojnice
Na vročilnici je vpisana vsebina pošiljke: navedba opravilne številke zadeve; obrazec za poziv, naj tožena stranka odgovori na vlogo tožeče stranke; redne številke pisanj in naslovnik pisanja ter prejemnik vročilnice. Enaki podatki so bili zapisani tudi na desni polovici sprednje strani pisemske ovojnice oziroma tožena stranka nasprotnega niti ni zatrjevala. Vročilnica z dne 24. 8. 2017 je torej sestavljena v skladu s 149. členom ZPP in drugim odstavkom 225. člena Sodnega reda. Zato ima pomen javne listine in kot taka dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa.
Po oceni pritožbenega sodišča je ključno, da se od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico utemeljeno pričakuje, da bo preverila ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenke, ki je odvetnica. Kot taka pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Ker se tožena stranka v obravnavanje glavne stvari še ni spustila, saj odgovora na tožbo ni podala, lahko tožnik tožbo umakne brez njene privolitve (1. odstavek 188. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi 3. odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011953
ZKP člen 105, 105/2.
odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - uveljavljanje slabega premoženjskega stanja
Slabe premoženjske razmere, na katere se sklicuje pritožnik, pri odločbi o premoženjskopravnih zahtevkih niso odločilne. Še zlasti ne v obravnavanem primeru, ko so bili premoženjskopravni zahtevki po pritožniku pripoznani in ko se po drugih okoliščinah niti ni bilo treba ozirati.