spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - neupravičena obogatitev - prikrajšanje in obogatitev - dolžnost etažnih lastnikov - opomin upravnika - varstvo potrošnikov - stroški opomina - dokazno breme - trditveno breme
Upravnik večstanovanjske stavbe ni materialno pravni zavezanec za plačilo stroškov rednega obratovanja in vzdrževanja stavbe, zato tudi ni upravičenec za povračilo. Upravnik mora dokazati temelj neupravičene obogatitve etažnega lastnika in višino svojega prikrajšanja.
Upravnik ni zmogel dokaznega bremena zgolj z navedbo, da se storitev upravljanja obračunava od osnove vrednosti stanovanja, ki se upošteva za neprofitno najemnino, ne da bi pojasnil merila za matematični izračun.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012081
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravna relevantnost dokazov - obrazloženost dokaznega predloga
Ne le, da morajo biti dokazi določno navedeni, biti morajo tudi obrazloženi. Predlagatelj pa mora izkazati tudi materialnopravno relevantnost predlaganega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010899
ZPP člen 458, 458/1.
plačilo komunalnih storitev - ugovor ugasle pravice - trditveno in dokazno breme dolžnika - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Plačilo v znesku 50,00 EUR z dne 23. 5. 2014 je bilo poravnano v korist A., d. o. o., ne pa v korist tožnika. Tudi znesek 83,56 EUR je bil poravnan v korist A., d. o.o. in ne v korist tožnika. Vsi navedeni zaključki so dejanske narave, zato so nasprotne pritožbene navedbe, s katerimi toženec zatrjuje, da je sodišče dejstva v zvezi z zatrjevanimi plačili nepravilno ugotovilo, neupoštevne in sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.
Ker se tožena stranka v obravnavanje glavne stvari še ni spustila, saj odgovora na tožbo ni podala, lahko tožnik tožbo umakne brez njene privolitve (1. odstavek 188. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi 3. odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nujna delegacija
V skladu z ustaljeno sodno prakso je predpostavka nujne delegacije izločitev vseh sodnikov krajevno pristojnega sodišča. Dejstvo, da so bili v predmetnem gospodarskem sporu doslej izločeni že vsi sodniki oddelka za gospodarsko sodstvo, ne predstavlja razloga za nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Sodniki gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru namreč niso edini sodniki tega sodišča, zato pogoj iz 66. člena ZPP ni izpolnjen.
sklep o kaznovanju stranke - pritožba zoper sklep - sodna taksa za pritožbo - posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta
Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom VII Pg 4525/2012 z dne 15. 1. 2018 toženo stranko pozvalo k plačilu takse za pritožbeni postopek po tarifni št. 30010 ZST-1 v znesku 33,00 EUR, začet s pritožbo tožene stranke zoper sklep VII Pg 4525/2012-60 z dne 1. 12. 2017, s katerim je sodišče prve stopnje toženo stranko zaradi zlorabe procesnih pravic v tem postopku kaznovalo z denarno kaznijo v višini 1.000,00 EUR in ji naložilo, da mora navedeno kazen plačati na TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Pritožba zoper sklep z dne 1. 12. 2017 predstavlja posebno pritožbo v rednem postopku, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010831
OZ člen 29, 29/1, 30, 30/3, 104, 104/1, 633, 633/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - soglasje volj - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - stalna poslovna zveza med strankama - rok kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - molk naslovnika - stvarna napaka - odgovornost za stvarne napake - pregled blaga ob prevzemu - očitne stvarne napake
Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da je v proti-ponudbi z dne 30. 6. 2016 (A1) rok dobave označila z besedno zvezo "najkasneje 15. 7. 2016 v K.". Navedena besedna zveza res lahko nakazuje na poseben pomen časa dobave blaga, vendar izvedeni dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da stroj do 15. 7. 2016 v glavnem ni obratoval in predvsem, da je bilo blago - krožnik naročen kot nadomestni krožnik (t. i. rezerva) v primeru okvare tistega, ki je tedaj že bil v stroju tožene stranke. Glede na navedeno pritožbene navedbe, da je bil v konkretnem primeru rok bistvena sestavina pogodbe in je bila posledično pogodba razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena OZ), niso utemeljene.
Zatrjevane napake, da je imel krožnik za 2,5 cm preširok premer, polži pa so bili 7 cm prekratki, so očitne napake (633. člen OZ), saj bi jih pri običajnem pregledu lahko opazil skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo subjekta enakega poklica in stroke, kot je tožena stranka (oziroma pri njej zaposlena oseba). Nenazadnje to izhaja tudi iz dejstva, da je še istega dne potem, ko je bilo blago že prevzeto in je imel g. K. čas za pregled, le-ta blago pregledal in opazil, da so dimenzije napačne. Iz trditev tožene stranke torej izhaja, da je zatrjevane napake odkrila ob običajnem pregledu, ki pa ga je iz razlogov na njeni strani opravila potem, ko je blago že prevzela, kar je prepozno.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje pisanj na poslovnem naslovu - vročitev na napačen naslov - neizvedba naroka - zahteva za izvedbo naroka - dokazna ocena - pritožbene novote
Iz spisa, v katerega je pritožbeno sodišče vpogledalo, izhaja, da so bila vsa pisanja od sklepa o izvršbi VL 108134/2016 z dne 24. 10. 2016 naprej prvo toženki poslana in vročena na naslov, ki je od 21. 9. 2016 v poslovni register RS vpisan kot poslovni naslov prvo toženke in sicer T. Navedeno je v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP, ki določa, da se pravnim osebam vroča na naslovu, ki je vpisan v register, zato pritožbeni očitki o pošiljanju pisanj na napačen naslov niso utemeljeni.
ZDR-1 člen 88, 88/1, 88/2, 88/3, 94, 94/3, 96, 96/2.
odpravnina ob upokojitvi - datum prenehanja delovnega razmerja - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožnici vročena 2. 12. 2016, odpoved tožnice, poslana priporočeno po pošti, pa (po navedbah tožnice) 13. 12. 2016, učinkuje odpoved tožene stranke, ki je bila vročena prej.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - dom za starejše - nega in pomoč
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki jih je tožnik storil s tem, ker je s stanovalkami ravnal grdo, nehumano, nespoštljivo, nedostojno in grobo. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot negovalec, vešč svojega dela, zavezovala so ga pravila obnašanja, sprejeta prav z namenom varovanja pravic in osebne integritete oskrbovancev, ki so mu nalagala spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete oskrbovancev kot enkratnih bitij z vsemi njihovimi značilnostmi; dolžan je bil ustvarjati pogoje, da bi se počutili varni in sprejeti; spoštovati njihov pogled na svet in razumevanje dogodkov; ni mu bilo dovoljeno uporabljati besed ali ustvarjati situacij, ki bi bile za oskrbovanca žaljive, posmehljive ali poniževalne; negovalne in oskrbovalne postopke je bil dolžan prilagoditi potrebam in značilnostim posameznega stanovalca. Glede na ranljivost in odvisnost starejših ljudi, ki ne morejo več skrbeti sami zase in so zato popolnoma odvisni od delavcev, zaposlenih v zavodih institucionalne nege, je zavest o nujnosti ravnanja v skladu z opisanimi pravili še posebej pomembna, zato so kršitve, v nasprotju z takšnim ravnanjem, hujše narave.
Tožena stranka je sledljivost puščic dokazovala, kot rečeno, tudi z dobavnicami in ostalo dokumentacijo, z zaslišanjem predstavnika italijanske družb ter z zaslišanjem svojih predstavnikov. Sodišče prve stopnje bi moralo predlagane dokaze ocenjevati in če res vsaj verjetno izkazujejo trditve tožene, potem tožeča stranka ne more uspeti zgolj z zanikanjem, da pregledanih puščic ni proizvedla ona. Drugačno stališče sodišča prve stopnje postavlja toženo stranko v nesorazmerno težak položaj pri dokazovanju njenih trditev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Zakon ne predvideva, da bi bilo mogoče izreči predhodno pisno opozorilo po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 le za kršitve, ki bi bile same zase tako hude, da nadaljevanje delovnega razmerja zaradi njih ne bi bilo več mogoče. Tudi pri presoji zakonitosti redne odpovedi iz krivdnega razloga ni mogoče izhajati le iz teže kršitve, ki je razlog za odpoved. Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da je treba upoštevati, tudi če kršitev, zaradi katere je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena (oziroma taka, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi), da prejšnje opozorilo (ali celo več opozoril) ni doseglo svojega namena, in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.
Tožnik je z ugotovljeno kretnjo (sodelavcu je z mimiko pokazal, da mu bo prerezal vrat) kršil svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in iz 33. člena ZDR-1, saj neprimerno vedenje oziroma grožnja sodelavcu pomeni kršitev dolžnosti vestnega opravljanja odrejenega dela.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 54, 54/1, 54/1-3, 54/1-11, 55, 55/2, 55/4, 77, 89, 118, 118/1.. ZDR člen 75.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - sodna razveza - začasno povečan obseg dela - projektno organizirano delo - časovna omejitev sklepanja pogodb
Po 4. odstavku 55. člena ZDR-1 se ne glede na omejitev iz 2. odstavka tega člena lahko v primeru enajste alineje 1. odstavka 54. člena ZDR-1 (priprava oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano) pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za obdobje daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti, in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. Tako morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas lahko preneha le v primerih, ki so določeni v 75. členu ZDR. Določba 75. člena ZDR je povsem enaka določbi sedaj veljavnega 77. člena ZDR-1. Prav tako se ni mogoče sklicevati na soglasje voljo strank za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ob podpisu nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Dopustno je, da delodajalec v sodnem postopku dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele v sodnem postopku prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog (ne pa samo dodatno oziroma podrobneje), tako da šele takrat navede oziroma konkretizira dejanski razlog odpovedi in s tem v dejanskem smislu napolni abstraktno opredelitev tega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
začasna odredba - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe
Dejanski učinek posega v lastninsko upravičenje je treba vedno presojati glede na okoliščine konkretnega primera, pri čemer je bilo na tožeči stranki procesno breme, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev glede ustavitve postopka je sodišče izdalo na podlagi 188. člena ZPP, ki določa, da tožena stranka lahko umakne tožbo vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Tožena stranka se je z vlogo izjavila glede umika in podala soglasje k umiku, zato je sodišče prve stopnje pravilno, ob upoštevanju 158. člena ZPP, štelo, da so izpolnjeni pogoji za povrnitev potrebnih stroškov tožeči stranki.
sodba na podlagi pripoznave - bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave tudi glede predhodnega plačila davkov in prispevkov kljub temu, da tožena stranka tega dela zahtevka ni pripoznala, je v tem obsegu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožniku je prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri čemer ZDR-1 v 108. členu določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti dolžan izplačati delavcu odpravnino, pri čemer je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Gre za zakonsko pravico, ki se ji delavec ne more vnaprej odpovedati, ne sami pravici kot tudi ne dejanskemu izplačilu.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno ugotovilo, da je pritožba, ki jo je vložil F.Z. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 28683/2015 z dne 9. 11. 2017 nedovoljena in jo je zato utemeljeno zavrglo. Pritožbeno sodišče je namreč pritožnika že v prejšnjih svojih odločitvah poučilo, da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje, ni dovoljena, saj jo ZKP ne predvideva, oziroma ne dopušča pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje.