spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - neupravičena obogatitev - prikrajšanje in obogatitev - dolžnost etažnih lastnikov - opomin upravnika - varstvo potrošnikov - stroški opomina - dokazno breme - trditveno breme
Upravnik večstanovanjske stavbe ni materialno pravni zavezanec za plačilo stroškov rednega obratovanja in vzdrževanja stavbe, zato tudi ni upravičenec za povračilo. Upravnik mora dokazati temelj neupravičene obogatitve etažnega lastnika in višino svojega prikrajšanja.
Upravnik ni zmogel dokaznega bremena zgolj z navedbo, da se storitev upravljanja obračunava od osnove vrednosti stanovanja, ki se upošteva za neprofitno najemnino, ne da bi pojasnil merila za matematični izračun.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012081
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravna relevantnost dokazov - obrazloženost dokaznega predloga
Ne le, da morajo biti dokazi določno navedeni, biti morajo tudi obrazloženi. Predlagatelj pa mora izkazati tudi materialnopravno relevantnost predlaganega dokaza.
Tožena stranka je sledljivost puščic dokazovala, kot rečeno, tudi z dobavnicami in ostalo dokumentacijo, z zaslišanjem predstavnika italijanske družb ter z zaslišanjem svojih predstavnikov. Sodišče prve stopnje bi moralo predlagane dokaze ocenjevati in če res vsaj verjetno izkazujejo trditve tožene, potem tožeča stranka ne more uspeti zgolj z zanikanjem, da pregledanih puščic ni proizvedla ona. Drugačno stališče sodišča prve stopnje postavlja toženo stranko v nesorazmerno težak položaj pri dokazovanju njenih trditev.
ZIZ člen 16, 16-5, 205, 205/1, 208. ZPP člen 337, 337/1. SPZ člen 128.
poplačilo upnika v izvršbi - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - sklep o poplačilu - pravica do pritožbe zoper sklep o poplačilu - pogojna terjatev - sodni depozit - pravočasnost - prerekanje terjatve - obstoj terjatve
Pritožnica (upnica dolžnika v drugem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan sklep o rubežu in prenosu terjatve iz naslova kupnine) je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje s strani sodišča obveščena o terjatvi zastavnega upnika, o njegovem obračunu terjatve, pa tega ni prerekala, na izrecen dopis sodišča ni niti odgovorila. Zato vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na temelj in višino terjatve zastavnega upnika, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje naj bi prezrlo, da je bil znesek na sodnem depozitu s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki I 2004/764 z dne 19. 12. 2005 zarubljen v korist pritožnice. Sodišče v postopku izvršbe na dolžnikovo terjatev ne presoja obstoja terjatve, ki je predmet rubeža. Zato zgolj pravno dejstvo, da je sodišče v drugem izvršilnem postopku izdalo sklep, na katerega pritožnica opira svojo pravico, samo po sebi ne more biti pravno odločilno. Bistveno je, da v času izdaje omenjenega sklepa dolžnik do Okrajnega sodišča na Vrhniki sploh ni imel denarne terjatve za znesek sodnega depozita. Terjatev v ožjem pomenu besede pomeni pravico imetnika od nasprotne stranke zahtevati, da opravi neko dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Tega (natančneje: zahtevati dajatev) pa dolžnik v tej zadevi še ni imel. Terjatev na izplačilo zneska preostale kupnine bi imel šele in ko bi bile poplačane terjatve vseh zastavnih upnikov (glej 128. člen SPZ v zvezi z 205. členom ZIZ) ali če bi nastopile okoliščine, da ti upniki do poplačila ne bi bili upravičeni. Posledično bi pritožnica šele tedaj lahko uresničila svojo pravico biti poplačana iz preostanka kupnine.
ZPP ne omogoča vložitve rednega pravnega sredstva pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje, s katero je bila prvostopenjska odločitev potrjena in pritožba zavrnjena. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Dopustno je, da delodajalec v sodnem postopku dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele v sodnem postopku prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog (ne pa samo dodatno oziroma podrobneje), tako da šele takrat navede oziroma konkretizira dejanski razlog odpovedi in s tem v dejanskem smislu napolni abstraktno opredelitev tega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1. ZPP člen 41, 41/2.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - nepravilna odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - solidarna obveznost - več spornih predmetov - več tožbenih zahtevkov - seštevek vrednosti spornih predmetov
Sodišče se je zmotno sklicevalo na prvi odstavek 20. člena ZST-1, po katerem se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, če zakon ne določa drugače. V konkretni zadevi ne gre za več spornih predmetov, pač pa je sporni predmet en sam, to je terjatev v višini 6.890,62 EUR. Tudi na drugi odstavek 41. člena ZPP se je sodišče sklicevalo napačno, saj v konkretnem primeru ne gre za več zahtevkov, pač pa en zahtevek na plačilo 6.890,62 EUR, česar okoliščina, da tožeča stranka zahtevek vtožuje solidarno od dveh tožencev, ne spremeni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - dom za starejše - nega in pomoč
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki jih je tožnik storil s tem, ker je s stanovalkami ravnal grdo, nehumano, nespoštljivo, nedostojno in grobo. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot negovalec, vešč svojega dela, zavezovala so ga pravila obnašanja, sprejeta prav z namenom varovanja pravic in osebne integritete oskrbovancev, ki so mu nalagala spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete oskrbovancev kot enkratnih bitij z vsemi njihovimi značilnostmi; dolžan je bil ustvarjati pogoje, da bi se počutili varni in sprejeti; spoštovati njihov pogled na svet in razumevanje dogodkov; ni mu bilo dovoljeno uporabljati besed ali ustvarjati situacij, ki bi bile za oskrbovanca žaljive, posmehljive ali poniževalne; negovalne in oskrbovalne postopke je bil dolžan prilagoditi potrebam in značilnostim posameznega stanovalca. Glede na ranljivost in odvisnost starejših ljudi, ki ne morejo več skrbeti sami zase in so zato popolnoma odvisni od delavcev, zaposlenih v zavodih institucionalne nege, je zavest o nujnosti ravnanja v skladu z opisanimi pravili še posebej pomembna, zato so kršitve, v nasprotju z takšnim ravnanjem, hujše narave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011953
ZKP člen 105, 105/2.
odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - uveljavljanje slabega premoženjskega stanja
Slabe premoženjske razmere, na katere se sklicuje pritožnik, pri odločbi o premoženjskopravnih zahtevkih niso odločilne. Še zlasti ne v obravnavanem primeru, ko so bili premoženjskopravni zahtevki po pritožniku pripoznani in ko se po drugih okoliščinah niti ni bilo treba ozirati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00012155
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 285e, 285e/2. URS člen 38, 38/1.
predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - fotografije - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - osebni podatek - hramba fotografij - pravica do informacijske zasebnosti
Sodišče bo moralo ugotoviti, iz katerih evidenc je bila pridobljena obtoženčeva fotografija, ki sta jo policista uporabila za pomoč pri njegovi identifikaciji. Če je fotografija izvirala iz policijskih evidenc, pa bo potrebno s poizvedbami ugotoviti tudi, kdaj in v katerih postopkih je le-ta nastala in kako se je hranila ter ali je oziroma je bil v teku kakšen kazenski postopek zoper obtoženca, da bo sodišče nato lahko izdelalo zaključek o tem, ali so bile fotografije obtoženca hranjene v skladu z določbami takrat veljavnega Zakona o policiji ter nato presodilo, ali gre ali ne gre v obravnavani zadevi za dokaz, ki se v kazenskem postopku ne bi smel uporabiti, ker ni dovoljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012904
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 149.. ZVZD-1 člen 12, 19.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost
Tožena stranka je kot delodajalec opustila dolžne ukrepe varnosti in zdravja pri delu po ZVZD-1, saj ni poskrbela za ustrezno znanje in usposobljenost tožnika za uporabo stroja in predvsem za odpravo zastoja, do katerega je občasno prihajalo zaradi zagozdenja papirja, to znanje oziroma usposobljenost pa bi lahko preprečilo poškodbo tožnika. Pravilno je ugotovilo, da je ta opustitev v povezavi z odsotnostjo pisnih opozoril na samem stroju privedla do nesreče pri delu in je zato podana njena krivdna odgovornost za nastalo škodo.
Ob upoštevanju povprečne skrbnosti delavca, bi se tožnik moral zavedati, da lahko pride do poškodbe zaradi poseganja v balirni stroj, ki je bil priključen v električno omrežje. Tudi, če je bil tožnik prepričan, da je tekoči trak ustavljen in da je zato odstranjevanje zagozdenega papirja varno, ni v celoti ravnal skladno z dolžno skrbnostjo in je prišlo do škodne posledice tudi zaradi njegovega ravnanja oziroma opustitve. Pritožbeno sodišče ocenjuje tožnikov prispevek k nastanku škode na 30 %, tožene stranke pa v višini 70 %.
ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4. OZ člen 6. Sodni red člen 225, 225/2. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 6, 7.
neizvedba naroka - vsebina poštne pošiljke - vročilnica kot javna listina - ovojnica za vročanje po pošti - skrbnost dobrega strokovnjaka - dokaz s primerjavo teže pisemskih ovojnic - skrben pregled vsebine ovojnice
Na vročilnici je vpisana vsebina pošiljke: navedba opravilne številke zadeve; obrazec za poziv, naj tožena stranka odgovori na vlogo tožeče stranke; redne številke pisanj in naslovnik pisanja ter prejemnik vročilnice. Enaki podatki so bili zapisani tudi na desni polovici sprednje strani pisemske ovojnice oziroma tožena stranka nasprotnega niti ni zatrjevala. Vročilnica z dne 24. 8. 2017 je torej sestavljena v skladu s 149. členom ZPP in drugim odstavkom 225. člena Sodnega reda. Zato ima pomen javne listine in kot taka dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa.
Po oceni pritožbenega sodišča je ključno, da se od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico utemeljeno pričakuje, da bo preverila ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenke, ki je odvetnica. Kot taka pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 54, 54/1, 54/1-3, 54/1-11, 55, 55/2, 55/4, 77, 89, 118, 118/1.. ZDR člen 75.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - sodna razveza - začasno povečan obseg dela - projektno organizirano delo - časovna omejitev sklepanja pogodb
Po 4. odstavku 55. člena ZDR-1 se ne glede na omejitev iz 2. odstavka tega člena lahko v primeru enajste alineje 1. odstavka 54. člena ZDR-1 (priprava oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano) pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za obdobje daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti, in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. Tako morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas lahko preneha le v primerih, ki so določeni v 75. členu ZDR. Določba 75. člena ZDR je povsem enaka določbi sedaj veljavnega 77. člena ZDR-1. Prav tako se ni mogoče sklicevati na soglasje voljo strank za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ob podpisu nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču
V skladu z ustaljeno sodno prakso (npr. VS RS sklep I R 32/2016 z dne 9. 3. 2016, VS RS sklep I R 30/2018 z dne 8. 3. 2018, VS RS sklep I R 69/2016 z dne 23. 6. 2016, VS RS sklep I R 50/2016 z dne 5. 5. 2016, VS RS sklep I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015 in drugi) je predpostavka nujne delegacije izločitev vseh sodnikov krajevno pristojnega sodišča. Dejstvo, da so bili v predmetnem gospodarskem sporu do sedaj izločeni že vsi sodniki Oddelka za gospodarsko sodstvo, katerim se po letnem razporedu 2018 in po odredbah predsednice sodišča dodeljujejo Pg zadeve, ne predstavlja podlage za nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Sodniki gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru namreč niso edini sodniki tega sodišča, zato pogoj iz 66. člena ZPP ni izpolnjen.
ZPP člen 142, 286b, 286b/2, 339, 339/2, 339/2-8, 452.
spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - vročanje sodnih pisanj osebno vročanje - pravočasne trditve - grajanje procesnih kršitev
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti osebno. Ob tehtanju načela kontradiktornosti, po katerem morajo stranke imeti možnost, da se opredelijo do navedb nasprotne stranke in na drugi strani načela ekonomičnosti in hitrosti postopka, čemur je namenjena neosebna vročitev, namreč v primerih kot je obravnavani prevlada načelo kontradiktornosti.
Glede na vsebino ugovora in dejstvo, da se je tožena stranka v njem sklicevala na navedene račune ter jih priložila kot dokaz, bi se morala oziroma se je imela tožeča stranka možnost na dejstvo, da ji računi niso bili vročeni, sklicevati v vlogi, s katero je dopolnila tožbo. V njej pa je zgolj pavšalno in nesubstancirano navedla, da navedbe tožene stranke v ugovoru niso relevantne za navedeno zadevo in terjatev tožeče stranke ni mogla ugasniti, pri čemer ni trdila, da ji računi, na katere se je sklicevala tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi, niso znani.
ZDR-1 člen 88, 88/1, 88/2, 88/3, 94, 94/3, 96, 96/2.
odpravnina ob upokojitvi - datum prenehanja delovnega razmerja - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožnici vročena 2. 12. 2016, odpoved tožnice, poslana priporočeno po pošti, pa (po navedbah tožnice) 13. 12. 2016, učinkuje odpoved tožene stranke, ki je bila vročena prej.
Ker se tožena stranka v obravnavanje glavne stvari še ni spustila, saj odgovora na tožbo ni podala, lahko tožnik tožbo umakne brez njene privolitve (1. odstavek 188. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi 3. odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora delodajalec v individualnem delovnem sporu obrazloženo zatrjevati (in nato tudi dokazati), kako in zakaj so okoliščine (npr. narava, teža ali posledice) kršitve pogodbe o zaposlitvi njegovo zaupanje v delavca porušile do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka resnično ni bilo mogoče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Zakon ne predvideva, da bi bilo mogoče izreči predhodno pisno opozorilo po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 le za kršitve, ki bi bile same zase tako hude, da nadaljevanje delovnega razmerja zaradi njih ne bi bilo več mogoče. Tudi pri presoji zakonitosti redne odpovedi iz krivdnega razloga ni mogoče izhajati le iz teže kršitve, ki je razlog za odpoved. Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da je treba upoštevati, tudi če kršitev, zaradi katere je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena (oziroma taka, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi), da prejšnje opozorilo (ali celo več opozoril) ni doseglo svojega namena, in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.
Tožnik je z ugotovljeno kretnjo (sodelavcu je z mimiko pokazal, da mu bo prerezal vrat) kršil svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in iz 33. člena ZDR-1, saj neprimerno vedenje oziroma grožnja sodelavcu pomeni kršitev dolžnosti vestnega opravljanja odrejenega dela.