• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 8
  • >
  • >>
  • 41.
    UPRS Sklep IV U 154/2022-8
    22.2.2023
    UP00075238
    ZUS-1 člen 24, 24/1, 24/3, 28, 28/1, 31, 31/2.
    tožba v upravnem sporu - poprava tožbe - pravočasnost dopolnjene tožbe, ki je vezana na rok - pravočastnost tožbe - odprava pomanjkljivosti - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - nepopolna tožba
    Četudi ima stranka pravico, da roke izkoristi v celoti, pa v danih okoliščinah nosi tudi posledice svoje odločitve, da bo procesno dejanje opravila tik pred potekom roka.

    Opravičen razlog za zamudo ni izkazan, zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

    Pomanjkljivosti tožbe niso bile pravočasno odpravljene in je tožba ostala neprimerna za obravnavo.
  • 42.
    UPRS Sklep II U 16/2023-7
    22.2.2023
    UP00075242
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 220.
    tožba v upravnem sporu - nedovoljena tožba - dopolnilna odločba - pravni interes
    Na prošnjo, da želi zagovor v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji, je tožena stranka tožniku odobrila le BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Z vloženo tožbo pa želi tožnik doseči odpravo odločbe in pravni interes utemeljuje s tem, da želi BPP tudi v obliki zagovora pred sodiščem druge stopnje.

    Tudi če bi sodišče ugodilo tožbi in bi izpodbijano odločbo odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati, ampak bi ga še poslabšalo, saj bi tožnik izgubil pravico do že dodeljene BPP.

    V zvezi z dodelitvijo BPP za zastopanje na drugi stopnji bi tožnik moral pri toženi stranki predlagati, da odloči o zahtevku v celoti, torej jo pozvati na izdajo dopolnilne odločbe.
  • 43.
    UPRS Sodba I U 237/2023-17
    22.2.2023
    UP00068719
    ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/1, 65/4.
    mednarodna zaščita - predhodni preizkus - novi dokazi in nova dejstva - dokazni standard
    Tožnik ni zatrjeval novih dejstev in predložil novih dokazov, zato njegovo trditveno gradivo po presoji sodišča ne more pomembno povečevati verjetnosti, da (tožnik) izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Sodišče pripominja, da ob takih okoliščinah, ko tožnik ni navajal novih pravno pomembnih dejstev in dokazov, ki bi upravičevali nov postopek, toženi stranki ni treba pozvati tožnika na dopolnitev zahtevka.
  • 44.
    UPRS Sodba IV U 53/2019-39
    22.2.2023
    UP00082740
    ZGO-1 člen 4, 4/3, 4/4, 4/5.
    nepovratna sredstva - javni razpis - namembnost objekta - nezahteven objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - javna korist - dejansko stanje - kršitev določb postopka - uporaba materialnega prava

    Ker se torej izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na izvedbo investicije, preverja v t.i. drugi fazi, ko je vložnea zahteva za izplačilo sredstev, toženka pogja, ali je gradbeno dovoljenje, opredeljeno v DIIP-u (iz oktobra 2011), pravilno in skladno s prostorskimi akti v postopku izdaje odločbe o pravici do sredstev (tj. prvi fazi postopka), ni bila dolžna preverjati. Toženka je med administrstivno obravnavo zahtevka za izplačilo projekta utemeljeno presojala zahtevku za izplačilo sredstev priloženo gradbeno dovoljenje, in njegova skladnost s cilji projetka iz NIP in DIIP.

    Zavrnitev strankinega zahtevka za izplačilo sredstev temelji na ugotovitvi, da gradbeno dovoljenje za zgrajeni objekt zahteva spremembo namembnosti (ki bo skladna s prijavljenimi projekti). Ker se kozolec uporablja v nasprotju z veljavnim gradbenim dovoljenjem, se posledično uporablja v nasprotju z veljavnimi predpisi, kar posledično pomeni, da stranka z zahtevo za izplačilo sredstev ne more biti uspešna.

  • 45.
    UPRS Sodba IV U 178/2022-8
    22.2.2023
    UP00082745
    ZBPP člen 8, 8-4, 24. ZIZ člen 55. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-1.
    dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni naslov - ugovorni razlog - napačna uporaba materialnega prava

    BPP se ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugotov zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

  • 46.
    UPRS Sodba I U 702/2021-29
    21.2.2023
    UP00071583
    ZUP člen 280, 280/1.
    elektronske komunikacije - pravni interes - predlog za izrek ničnosti odločbe
    Čeprav so ukrepi naloženi stranki z interesom, so po presoji sodišča posledica teh tudi večje obveznosti (manjše pravice) tožnika oziroma vzpostavitev drugačnih pogojev dostopa slednjega do storitev stranke z interesom. Ker okvir teh pogojev predstavljata ZEKom-1 ter regulatorna odločba (oziroma interpretacija teh v postopku nadzora), pa poseg v te pogoje po presoji sodišča ne pomeni zgolj posega v tožnikov ekonomski interes, pač pa tudi poseg v njegov pravni položaj oziroma pravni interes, utemeljen na predpisih. Tožnik tako s predlogom za ugotovitev ničnosti dela izreka nadzorstvene odločbe uveljavlja varstvo svojih pravnih koristi, oziroma za vložitev tega predloga izkazuje pravni interes.
  • 47.
    UPRS Sodba IV U 191/2019-35
    21.2.2023
    UP00075057
    ZDavP-2 člen 125, 126, 143, 145, 145/2, 145/2-9.
    davčna izvršba - izvršilni naslov - zastaranje davčnih obveznosti - zavrnitev tožbe
    Davčna izvršba se opravi na podlagi izvršilnega naslova. Tak izvršilni naslov je tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za vsak posamezen izvršilni naslov na seznamu naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.

    Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.
  • 48.
    UPRS Sodba I U 207/2020-20
    21.2.2023
    UP00066053
    ZDDV-1 člen 63. ZDDPO-2 člen 29, 29/2. ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-1.
    davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - dohodnina - poslovodenje - vstopni DDV - odbitek DDV - povezane osebe - dohodek iz zaposlitve
    Neutemeljene so posplošene tožbene trditve o kršitvi temeljnih načel davčnega postopka. Dokazni zaključek davčnega organa namreč temelji na dokazni oceni celote dejstev in dokazov, kot so bili ugotovljeni v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pri tožniku in ki jih davčni organ obširno navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Pri tem po presoji sodišča ne gre le za ugotovitev poslovnih nelogičnosti pri izvajanju poslov oziroma sklepanju pogodb, kot je sicer res večkrat navedeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ampak je davčni organ v postopku ugotovil, da obstajajo utemeljeni dvomi v pravilnost izkazovanja poslovnih dogodkov oziroma v to, ali so bile zaračunane storitve dejansko opravljene oziroma v kakšni višini. Kršitev načel davčnega postopka tudi ni podana z vidika zatrjevanega (ne)razlikovanja med fizično in pravno osebo.
  • 49.
    UPRS Sodba I U 434/2021-18
    21.2.2023
    UP00068398
    ZUP člen 214. ZBPP člen 30, 30/6.
    brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe
    Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati ugotovljeno dejansko stanje ter dokaze, na katero je oprto in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Ugotovljeno dejansko stanje med drugim pomeni tudi povsem jasen in celovit izračun vseh stroškov po posameznih postavkah in nato izračun skupno priznanih stroškov. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa takšnih izračunov ni. Navedeno je samo število točk po posameznih postavkah, brez izračuna zneskov po posameznih postavkah, zato končnega izračuna stroškov ni mogoče preizkusiti. V obrazložitvi sklepa manjka tudi podatek o tem, kolikšni znesek stroškov je tožnik pravzaprav skupno uveljavljal ter kolikšno število točk in po katerih postavkah mu točke oziroma zahtevani znesek niso bili priznani ter iz katerih razlogov mu zahtevani stroški niso bili priznani, posledično pa je tako izostal tudi pravilen izračun materialnih stroškov oziroma koliko točk znaša priznanih 2 % materialnih stroškov od vrednosti storitev do 1000 točk in 1% od vrednosti nad 1000 točk, zato posledično tudi pravilnosti izračuna zneska materialnih stroškov ni mogoče preizkusiti.
  • 50.
    UPRS Sodba I U 624/2021-32
    21.2.2023
    UP00066211
    ZEN člen 29.
    evidentiranje urejenega dela meje - katastrska meja - spor o poteku meje - določitev mej - lastništvo zemljišč
    Res se parcela št. 916/1 (oziroma novo nastala parcela št. 914/4) s parcelo št. 915/2 stika v zemljiško katastrski točki 5050, vendar ta točka ni bila določena v postopku izpodbijane odločbe, pač pa v postopku IDPOS 6311 v letu 2014, ki pa ni predmet presoje v predmetnem upravnem sporu.

    Tožnica zatrjuje, da je zemljiško katastrska točka 6198 (določena v postopku izpodbijane odločbe) postavljena na njenem svetu, kar iz katastrskih podatkov (grafičnega prikaza) ne izhaja. Kolikor tožnica z ugovorom kaže na neurejena lastninska razmerja z lastniki sosednjih parcel, bo morala to urediti v civilnih postopkih (nepravdni postopek sodne ureditve meje, ki ga je že sprožila ali v pravdnem postopku – lastninski tožbi), ne more pa biti predmet urejanja lastninskih razmerij postopek urejanja meje, oziroma parcelacije.
  • 51.
    UPRS Sodba I U 1071/2017-30
    21.2.2023
    UP00066175
    ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZUS-1 člen 5, 5/4.
    gradbeno dovoljenje - dopolnilna gradnja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - prostorski akti - ista upravna zadeva
    155. člen Odloka o OPN Bled ni posamični akt po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, saj neposredno na podlagi OPN gradnja ni mogoča, pri čemer niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji.

    Vloga stranke z interesom za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena na podlagi Odloka o OPN Bled, medtem ko je bila prejšnja vloga stranke z interesom vložena in obravnavana na podlagi Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Odlok o PUP). Na drugačno presojo ne more vplivati zatrjevanje tožnice, da gre še vedno za enak objekt, zgrajen na istem zemljišču, katerega namembnost ne bi smela biti spremenjena na način, kot je bila, in je bil zato Odlok o PUP razveljavljen iz tega razloga. Še vedno gre namreč za drugo pravno podlago - Odlok o OPN Bled.
  • 52.
    UPRS Sodba I U 1640/2022-13
    21.2.2023
    UP00070404
    ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 24.
    brezplačna pravna pomoč - pravnomočno rešena zadeva - isti zahtevek - zavrženje zahteve
    Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

    Zahteva za dodelitev BPP v tem postopku je bila pravnomočno zavrnjena, ker je toženka odločila, da gre za očitno nerazumno zahtevo, v kateri tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh (24. člen ZBPP). Tožnik temu ugovarja, pri čemer se sklicuje na drugačno signiranje njegove tožbe. S tem pa ne navaja spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev toženke o verjetnosti izgledov za uspeh v tožbi za plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je tožnik domnevno utrpel zaradi postopkov zoper njega.
  • 53.
    UPRS Sodba I U 1623/2020-20, enako tudi ,
    21.2.2023
    UP00066065
    ZDavP-2 člen 353a, 353a/1a 353a/4, 353a/5. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408.
    davčna izvršba - obračun prispevkov - prispevki za socialno varnost - predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost - odpust obveznosti - osebni stečaj - zastaranje
    Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost ima po poteku rokov iz te določbe naravo obračuna, kot bi ga oddal zavezanec sam.

    Izvršljiv obračun davka (prav tako izvršljiv obračun prispevkov za socialno varnost) je po 2. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. Tako je toženka že pravilno pojasnila, da po določbi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
  • 54.
    UPRS Sodba III U 12/2019-29
    20.2.2023
    UP00066316
    ZUreP-2 člen 149, 149/1, 156, 156/1, 156/2, 217, 217/1, 217/2, 217/3, 217/4, 220, 220/1. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica (2014) člen 5.
    komunalni prispevek - obračun komunalnega prispevka - obračunsko območje komunalne opreme - javna komunalna infrastruktura - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - komunalni priključki
    Za odločitev o odmeri komunalnega prispevka je pomembno, ali ima zavezanec možnost priključitve na javno komunalno opremo, pri čemer je Upravno sodišče že zavzelo stališče, da ceste niso vrsta komunalne opreme, za uporabo katere bi bilo treba izvesti priključek za odjem (kot npr. pri vodovodu ali kanalizaciji), zato za odmero ni relevantno, ali javna pot (cesta) sega vse do zavezančevega zemljišča. Pomembno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju, in jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa po zemljišču v zasebni lasti (bodisi po lastnem zemljišču, bodisi po služnostni poti preko tujega privatnega zemljišča ali preko poti oziroma koridorja, ki ga vzpostavi zavezanec sam).
  • 55.
    UPRS Sodba I U 1552/2022-8
    20.2.2023
    UP00068020
    ZBPP člen 8, 8-5. ZUS-1 člen 20, 20/1.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vezanost na tožbene navedbe
    V upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči se ta ne dodeli (peta alineja 8. člena ZBPP). Zato je za odločitev v obravnavani zadevi bistvena presoja, ali se tožničina prošnja nanaša na upravni spor zoper odločbo Upravnega sodišča Bpp 124/2022 z dne 31. 8. 2022. S tem v zvezi pa iz tožničinega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje povzetim ugotovitvam toženke v izpodbijani odločbi. Zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
  • 56.
    UPRS Sodba I U 217/2023-14
    20.2.2023
    UP00066712
    ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - varna izvorna država - nedržavni subjekt preganjanja
    Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito prvenstveno utemeljuje s slabo ekonomsko situacijo ter posledično slabimi pogoji za življenje, okoliščin konkretnega primera pa ne gre povezati s preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Poleg tega je tožena stranka tudi pravilno ugotovila, da tožnik prihaja iz Kosova, ki ga je Vlada Republike Slovenije določila kot varno izvorno državo, v tožnikovih navedbah pa ni najti nobenih tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Kosovo zanj ni varna izvorna država, saj na Kosovu ni imel težav zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Glede sorodnikov bivše žene, ki so ga pretepli, pa tožena stranka pravilno ugotovila, da je na kraj dogodka prišla policija, tožnik pa se je odločil, da ne bo povedal, da je bil pretepen s strani sorodnikov bivše žene. V konkretnem primeru je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnik v postopku ni izkazal, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne nuditi zaščite oziroma da mu zaščite nočejo nuditi.

    Nedržavne subjekte preganjanja v smislu 3. alineje 24. člena ZMZ-1,se lahko šteje kot subjekte preganjanja ali resne škode samo, če je mogoče dokazati, da država ali politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.
  • 57.
    UPRS Sodba II U 195/2020-11
    20.2.2023
    UP00065374
    ZDavP-2 člen 143, 157. ZUP člen 229, 229/1, 258, 258/1.
    opomin - upravni akt - nedovoljena pritožba
    Po določbah ZUP je pritožba dovoljena samo zoper odločbo, to je akt, s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke (prvi odstavek 229. člena ZUP), ter zoper tiste sklepe, zoper katere je to izrecno določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP). Zoper opomin, ki ni nič od zgoraj navedenega, torej pritožba ni dovoljena, zato je odločitev, da se ta kot neutemeljena zavrže, pravilna.
  • 58.
    UPRS Sodba I U 831/2020-11
    20.2.2023
    UP00068372
    ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 12, 12/2.
    brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odvetniška tarifa - vrednost odvetniške točke - materialni stroški
    Pri obračunu stroškov se upošteva tista vrednost točke, ki velja v času, ko je potrebno opraviti plačilo. Ker je toženka odločitev o stroških sprejela 29. 5. 2020, ko je že veljala vrednost točke 0,60 EUR, bi bila dolžna upoštevati novo vrednost odvetniške točke.

    Termin odvetniške storitve po definiciji iz prvega odstavka 2. člena OT je primerljiv s terminom „delo“ (odvetniško delo) iz petega odstavka 17. člena ZOdv. Na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv so odvetniki, ki izvajajo storitve BPP, dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev). Razširitev te določbe tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT pa je, po presoji sodišča, pravno zmotna.
  • 59.
    UPRS Sodba I U 1398/2020-32
    17.2.2023
    UP00068164
    ZPacP člen 5, 44, 44/1, 44/2, 75, 75/2. ZUP člen 9, 188. ZVOP-1 člen 6.
    zdravstvena nega - podatki o zdravstvenem stanju - varstvo osebnih podatkov - poklicna skrivnost - poseg v pravico stranke - načelo zaslišanja strank - načelo zaupnosti
    Tožeča stranka je prezrla, da pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe povezuje potrebe pacientov s sposobnostjo zdravstvenih izvajalcev in z zmožnostmi zdravstvenega sistema. Tako vse prvine (skladnost s pacientovimi potrebami, skladnost z zmožnostmi zdravstvenega sistema, enostavnost, preglednost in prijaznost administrativnih postopkov ter partnerski odnos) tvorijo pojem primerne oskrbe. S tega vidika delno napačen zapis klinične psihologinje v uvodu izvida ne predstavlja neprimerne, nekakovostne oziroma nevarne zdravstvene obravnave.

    Načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP ni zaslišanje v pomenu dokazovanja določenih dejstev. Slednje je lahko zgolj izjava stranke po 188. členu ZUP, ki pa je subsidiaren dokaz in ki ga tožeča stranka niti ni ponudila. Pri tem se ne sme prezreti, da ZPacP Komisiji RS za varstvo pracientovih pravic ne nalaga obveznega zaslišanja pacienta, temveč se za to možnost odloči Komisija po lastni presoji (drugi odstavek 75. člena ZPacP).

    Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov (dvanajsta alineja 5. člena ZPacP) zagotavlja pacientu zaupnost osebnih podatkov. Mednje sodijo tudi podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih zdravljenja (prvi odstavek 44. člena ZPacP). Razsežnost varstva zasebnosti pacienta v času, ko je bil deležen zdravstvene oskrbe, se odraža v pravici do varstva zasebnosti (pravica do zasebnosti med opravljanjem zdravstvene storitve). Zdravstveni delavci in sodelavci pa z osebnimi podatki pacienta ravnajo po načelu zaupnosti in po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (drugi odstavek 44. člena ZPacP).
  • 60.
    UPRS Sklep I U 485/2020-26
    17.2.2023
    UP00068332
    ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-4, 37, 37/2, 68. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZEKom člen 51, 51/1, 51/1-4.
    dodelitev radijske frekvence - razveljavitev odločbe - neizvršljivost odločbe - ničnost odločbe
    Po petem odstavku 57. člena ZEKom-1 Agencija ob spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, prejšnjo pa razveljavi. V novi odločbi lahko določi tudi obseg in rok prilagoditve. Iz zapisanega sledi, da sprememba odločbe nujno predpostavlja, da ta odločba v času odločanja še velja. Razveljavi se lahko le obstoječa odločba, to je veljavna odločba, saj razveljavitev po prenehanju njene veljavnosti (zaradi poteka časa) ni mogoča, niti potrebna.

    Izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, ker spreminja izrek odločbe, ki pa ne velja več. Posledično izpodbijana odločba ni izvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 8
  • >
  • >>