ZKme-1 člen 57, 57/1. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 35, 35/6.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - lažni podatki
Tožnik ni predložil treh tržno pridobljenih pisnih ponudb, ampak neverodostojne dokumente, pridobljene z namenom, da bi samo formalno zadostil pogojem javnega razpisa in pridobil zadevna sredstva. Glede na navedeno je treba ponudbi, ki ju je tožnik priložil, šteti kot lažen dokaz, predložen z namenom pridobitve podpore, kar daje podlago za zavrnitev podpore v celoti in izključitev tožnika iz predmetnega ukrepa in podukrepa za leti 2016 in 2017.
postulacijska sposobnost - postulacijska sposobnost za pritožbo - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnica z ugovori, ki se nanašajo na njeno pravico vložiti pritožbo brez dokazovanja pogoja opravljenega pravniškega državnega izpita ali brez pooblaščenca, ki ima ta pogoj izpolnjen, ne more biti uspešna, kar seveda pomeni, da dodelitev zaprošene BPP tožničinega pravnega položaja ne bi izboljšala, torej nima verjetnega izgleda za uspeh in posledično ni upravičena do dodelitve BPP.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 229, 229/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - stranka v postopku - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - pravni interes za pritožbo
Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnica ni bila ne stranka ne stranska udeleženka v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena tega zakona.
Glede na prvi odstavek 229. člena ZUP, po katerem je poleg stranke upravičena vložiti v roku za stranko pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, tožnica ni legitimirana za vložitev pritožbe, saj ni izkazala, da sklep posega v njene pravice in pravne koristi.
Po določbi tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki mu sledi tudi določba 2. člena Odloka o turistični taksi v Občini Piran, je zavezanec za plačilo turistične takse tudi lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja, ne glede na to, ali hišo oziroma stanovanje uporablja in, ali je sploh primerno za uporabo. Tožeča stranka se glede na ugotovljen obstoj dveh samostojnih stanovanjskih enot ne more izogniti plačilu zgolj z zatrjevanjem, da zgornje stanovanjske enote, kljub temu, da je uporaba mogoča, ne uporablja.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-12.2, 153. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep gradbenega inšpektorja - bencinski servis - objekt - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - neobrazložena odločba
Glede na 1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 po presoji sodišča ni razlogov, da organ predmetnega bencinskega servisa ne bi obravnaval kot celote stavb, podzemnih rezervoarjev, vgrajenih inštalacij in druge tehnološke opreme ter pripadajočih prometnih površin. Stavbe so namreč načeloma samo del celotnega objekta. Prvostopenjski in drugostopenjski organ pa v svojih odločbah nista navedla razlogov, zakaj sta obravnavane stavbe - nadzemna objekta, tj. kovinsko nadstrešnico in prodajni objekt, obravnavala posebej oziroma zakaj sta odstranitev teh nadzemnih objektov štela za odstranitev objekta v celoti, še posebej zato, ker že po naravi stvari, glede na to, da gre za bencinski servis, smiselno pomenijo njegov manjši del.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo RS, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, med drugim, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca; da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost ter da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Za sprejem osebe v državljanstvo morajo bitii kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji.
ZSZ člen 58, 60, 60/1. ZEN člen 19, 19/4, 19/5, 96, 98. ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - namembnost zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - podatki o lastništvu nepremičnin - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je opredelitev nepremičnine za stavbno zemljišče v občinskih prostorskih aktih, njena komunalna opremljenost (oziroma možnost doseči tako opremljenost) in podatki iz zemljiškega katastra, zato njena dejanska uporaba ni bistvena. Uporaba, delitev in razpolaganje z nepremičnino v preteklosti na odločitev sodišča nima vpliva, prav tako vprašanje spremembe parcelnih meja, njihovo združevanje in razdruževanje, ki je v domeni pristojnih geodetskih organov.
ukrep občinskega inšpektorja - zavrženje pritožbe - zavrnitev pritožbe - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist
Ker je toženka pritožbo zavrgla, se presoja sodišča omeji na vprašanje, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, ali je pritožba dovoljena in ali je pravočasna. Če bi toženka pritožbo zavrnila, pa bi tožnica lahko vložila tožbo v skladu z 2. členom ZUS-1.
Trditev toženke, da izpodbijani akt ne posega v tožničin pravni položaj, je neutemeljena, saj bi sodišče o tem, ali je prvostopenjski akt zakonit, lahko odločalo šele, če bi bila zoper njega vložena tožba, pri čemer pa izpodbijani sklep tožnici preprečuje, da bi jo vložila. V njen položaj je zato nedvomno poseženo, saj to, ali bi s tožbo zoper prvostopenjski akt uspela ali ne, v tem postopku ne more biti predmet presoje.
ZOZKD člen 6, 6/1, 6/1-7, 9, 9/2, 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj (2006) člen 3.
Namen ZOZKD je, ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. 4. 2004, določiti minimalne standarde za zaščito žrtev naklepnih kaznivih dejanj in s tem osebam v državi, kjer je bilo tako dejanje storjeno, ob v tem zakonu določenih pogojih in omejitvah, omogočiti uveljavljanje in priznanje odškodnine za povzročeno škodo.
ZEKom-1 člen 223, 223/1, 224. ZUP člen 213, 213/6.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - izvršljivost odločbe - ničnost upravne odločbe - postopek nadzora - izrek odločbe
Za določnost izreka je zlasti pomembno, da je zavezancu znano, kaj mora storiti za odpravo kršitve. Sodišče se, tudi upoštevaje sodbo I U 47/2018, sicer strinja s toženko, da mora biti tožniku znano, kaj pomeni obveznost vzpostavitve gospodarske ponovljivosti, vendar pa vzpostavitev te obveznosti za v regulacijski določbi navedene proizvode tožniku nalaga že večkrat omenjena regulacijska odločba.
ZSZ člen 58, 58/1, 58/2, 59. ZEN člen 72, 72/1, 73, 87, 90, 90/2, 98.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba objekta - Katoliška cerkev - kataster - kataster stavb
Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so podatki iz katastra stavb oziroma REN, kar pomeni, da mora davčni organ pri odmeri nadomestila upoštevati zgolj te podatke. Sodišče sicer pritrjuje tožeči stranki, da ZSZ/84 ne določa vrste prostorov, ki se lahko uporabljajo za versko dejavnost, prav tako ji tudi pritrjuje, da Katoliška cerkev deluje svobodno in način dela ter uporabo prostorov za verske namene določa sama, vendar pa to za konkretno zadevo ni relevantno. Za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je namreč ključen zgolj podatek, kako je objekt v katastru stavb oziroma v REN evidentiran po dejanski rabi in konkretni objekt je, kar ni sporno, evidentiran kot stanovanjski prostor in s tem objekt, za katerega je tožena stranka zavezana poravnati nadomestilo. Kolikor pa je pretežni namen uporabe objekta verska dejavnost, kot to zatrjuje tožeča stranka, bi moral tako nestanovanjsko rabo kot dejansko rabo najprej ugotoviti geodetski organ, šele nato pa bi se lahko na podlagi tako spremenjenih podatkov odmerilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma ugotovilo, da gre za objekt, ki ga verska skupnost uporablja za svojo dejavnost in da se za ta objekt zato ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ZUP člen 261, 261/1, 262, 262/2, 268. ZDoh-2 člen 45.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva - samoprijava - delo v tujini - dohodek iz delovnega razmerja v tujini
V konkretnem primeru je obnovo postopka začela FURS po uradni dolžnosti po tem, ko je prejela podatek o znesku, ki je bil tožniku vrnjen od davkov, poravnanih v Avstriji od dohodkov, ki jih je tam dosegel v letu 2011. Ko organ odloči o tem, da se postopek obnovi, določi tudi v kakšnem obsegu se obnovi, v primeru, ko o tem odloči po uradni dolžnosti, pa še presodi, ali so za obnovo izpolnjeni zakonski pogoji.
Po tem, ko je FURS iz tujine prejela odločbo tujega organa o odmeri davka tožniku za leto 2011, je izdala sklep, da se postopek odmere dohodnine tožniku za leto 2011, ki je bil končan s to odločbo, obnovi po uradni dolžnosti, in sicer v obsegu, da se ugotovi pravilna osnova za odmero dohodnine za to leto. Predmet obnove postopka je bilo torej le ugotavljanje pravilne osnove za odmero dohodnine, ne pa tudi presoja ali je tožnik upravičen do posebnih davčnih olajšav za stroške v zvezi z delom v tujini ter za posebne olajšave za čezmejne delovne migrante po ZDoh-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - očitno nerazumna zadeva
Iz obrazložitve v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pri odločanju o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, opravila kompleksno presojo materialnopravne in dejanske podlage za odločitev upravnega organa pri izdaji plačilnega naloga, v zvezi z izpodbijanjem katerega tožnik zaproša za dodelitev BPP. S tem je po presoji sodišča presegla pooblastilo, dano v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, saj ni navedla nobenega razloga očitne nerazumnosti. Zato je njena odločitev, da je zadeva očitno nerazumna in da nima verjetnih izgledov za uspeh, zmotna.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 225, 226. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Medvode (2005) člen 6, 11.
Iz obrazložitve, ki je podlaga za odločitev o dodelitvi sredstev, mora biti ne glede na to, da v navedenih merilih in kriterijih, ki pridejo v poštev v tem primeru, ni določeno točkovanje, jasno razvidno, zakaj so bila določenemu projektu sredstva dodeljena oziroma zakaj mu niso bila dodeljena.
ZEKom-1 člen 224. ZIN člen 32. ZUP člen 213, 213/6.
telekomunikacije - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - regulatorna odločba - izrek upravne odločbe
Vzpostavitev gospodarske ponovljivosti, za v regulacijski odločbi navedene proizvode, tožniku nalaga regulacijska odločba. Toženkini ugotovitvi, da je tožnik to obveznost v določenem obdobju glede določenih proizvodov kršil, pa mora glede na citirane določbe ZEKom-1 o izvajanju nadzora in določbe ZIN slediti izrek konkretnega ukrepa, katerega izvršitev bo ugotovljeno kršitev odpravila. Sodišče se strinja s tožnikom, da tega ukrepa izrek izpodbijane odločbe nima, saj kot rečeno, zgolj ponavlja že v regulacijski odločbi naloženo obveznost in zato ne izpolnjuje pojasnjenih standardov iz šestega odstavka 213. člena ZUP.
Bistveno je tudi, da gre za kršitev, ki je kvantificirana (toženka v odgovoru na tožbo z dne 22. 1. 2019 na 2. in 3. strani navaja, da tožniku v bistvu nalaga, da popravi napačne cene). Kot taka pa bi se morala odraziti tudi v izreku izpodbijane odločbe. Na tak način je namreč toženka, kot je razvidno iz vlog obeh strank v tem upravnem sporu, preizkušala tudi izpolnitev z izpodbijano odločbo naložene obveznosti in ugotovila, da je tožnik ni pravilno izpolnil, ker je izračunani znesek dobropisa prenizek. Tudi to po presoji sodišča kaže, da izrek izpodbijane odločbe ni določen v smislu šestega odstavka 213. člena ZUP ter citiranih določb ZEKom-1 in ZIN.
Toženka navaja, da naj bi bila obravnavana proizvoda substituta vodilnih proizvodov glede na tehnologijo in glede na hitrost dostopa navzdol in navzgor, vendar ta dva kriterija v regulacijski odločbi nista določena kot relevantna za opredelitev proizvoda kot vodilnega, temveč sta to kriterija tržnega deleža (priključki) in vrednosti (prihodki).
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znamkama - podobnost znakov - podobnost blaga - obrazložitev odločbe
Tožnik utemeljeno opozarja, da je toženka vizualno, fonetično ter pomensko primerjavo med znaki opravila pomanjkljivo, nepopolno in kontradiktorno. Analizo je treba namreč opraviti zlasti z upoštevanjem (najbolj) dominantnega elementa primerjanih znakov. Pri tem sodišče poudarja, da majhne razlike v številu črk praviloma ne zadostujejo za izključitev vizualne podobnosti med primerjanimi znaki. Rezultat take primerjave je nezadostno ugotovljeno dejansko stanje in nezmožnost preizkusa izpodbijane odločbe s tega vidika. Podobnost med znaki se namreč ugotavlja po metodi celovite presoje, to je vtisu, ki ga celostna podoba znaka naredi na relevantnega potrošnika, in izhaja iz vizualne, fonetične in pomenske primerjave znakov, predvsem ob upoštevanju njihovih dominantnih delov.
Da bi bilo mogoče sanitarije šteti za premičnino oziroma jih ne obravnavati kot objekt, ne bi smele biti priključene na komunalno infrastrukturo. Na presojo, da gre za objekt, ne more vplivati okoliščina, da naj bi bile obravnavane sanitarije v preteklosti prestavljene z ene lokacije na drugo. Morebitna možnost prestavitve objekta oziroma njegovih konstrukcijskih elementov sama po sebi ne pomeni, da ne gre za objekt oziroma da objekt na obravnavani lokaciji (parceli) ni povezan s tlemi.
Začasnosti objekta po 42. točki prvega odstavka 3. člena GZ (objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono) ni mogoče utemeljiti le z njegovimi tehničnimi značilnostmi, saj „začasnost“ po navedeni opredelitvi GZ ne pomeni zgolj „premičnosti“, temveč je odločilen čas njegovega obstoja oziroma postavitve. Tudi objekt, ki ga je mogoče zlahka odstraniti, je lahko na svoji lokaciji postavljen trajno.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči morajo biti izpolnjeni ne le materialni (finančni), ampak tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Takšna ureditev sledi namenu brezplačne pravne pomoči, ki ni v tem, da bi se dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča ne samo ustaljena sodna praksa tega in Vrhovnega sodišča, temveč tudi sodna praksa ESČP (sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002).
odmera zborničnega prispevka - obvezno članstvo v zbornici - zavezanec za plačilo prispevka
Z izpodbijano odločbo je bil tožniku odmerjen zbornični prispevek za leto 2017 kot lastniku kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji, katerih katastrski dohodek je v letu 2017 dosegel 271,72 EUR (ta dejstva v zadevi niso sporna). Po razlogovanju organa, ki ga ta opira na upravnosodno prakso, pa dejstvo, na katero (med drugim) ZKGZ veže obvezno članstvo, to je opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti, zakon določa kot zakonito domnevo na podlagi lastništva kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganja katastrskega dohodka iz teh zemljišč in gozdov, ter zato za odmero zborničnega prispevka zadostuje izkazano lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun.
davek od dohodka iz kapitala - pritožba - prepozna pritožba - vročanje - osebno vročanje - elektronsko vročanje
V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv nesporno poslan na elektronski naslov odvetniške pisarne in ne v varni elektronski predal in torej neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča ni podlage za odločitev, da se pritožba zavrže.