Zakon o tajnih podatkih člen 22, 22/1, 25b, 25b/1, 27, 27/1, 27/1-4. Uredba o varnostnem preverjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov (2006) člen 7.
dostop do tajnih podatkov - preklic dovoljenja za dostop do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - varnostni zadržek - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik z mnenjem pooblaščene specialistke psihiatrije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen, saj mu mnenje ni bilo vročeno, niti mu ni bilo na drug način sporočeno, kakšna je njegova vsebina ter se zato o njem pred izdajo določbe ni mogel izjaviti. Z vsebino mnenja je bil namreč seznanjen šele, ko mu je bila vročena izpodbijana odločba, navedeno pa predstavlja kršitev načela zaslišanja stranke.
ZDavP-2 člen 48, 48/1, 48/8, 143. ZGD-1 člen 667, 667/1, 672.
davčna izvršba - statusno preoblikovanje - statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - prenos obveznosti
V primeru statusnega preoblikovanja pride do prenosa podjetja na novo (prevzemno) kapitalsko družbo, ki prevzame vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Če družba teh obveznosti ne izpolni, pa je zaradi pravne narave statusne oblike podjetnika posameznika in s tem povezane odgovornosti določena subsidiarna odgovornost fizične osebe z vsem njenim premoženjem.
davek od dohodka iz kapitala - pritožba - prepozna pritožba - vročanje - osebno vročanje - elektronsko vročanje
V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv nesporno poslan na elektronski naslov odvetniške pisarne in ne v varni elektronski predal in torej neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča ni podlage za odločitev, da se pritožba zavrže.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-5. ZŠtip-1 člen 2, 2/2.
dohodnina - štipendija
Ob nespornih dejstvih, da je tožnica prejela navedena denarna sredstva kot štipendijo, namenjeno kritju stroškov v zvezi z raziskovalnim delom na inštitutu v Hamburgu, Nemčija, v povezavi z doktorsko disertacijo, ki jo tožnica opravlja v Republiki Sloveniji, pri čemer je tožnica zaposlena pri fakulteti v Sloveniji, sta prvostopenjski in pritožbeni organ pravilno tolmačila predmetni prejemek kot štipendijo, saj so štipendije namenjene za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.
ZUreP-2 člen 221, 221/4, 222, 222/4. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - molk organa - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - prostorski akti - občinski prostorski akti
Tožnik je vložil tožbo v tem upravnem sporu v zvezi z odmero komunalnega prispevka. Upravni spor je namreč, če zakon ne določa drugače, dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (t.i. tožba zaradi molka).
Po vložitvi tožbe je bila tožniku odločba o odmeri komunalnega prispevka sicer izdana, zato ne vztraja pri tožbi, kolikor jo je vložil zaradi molka prvostopenjskega organa, pač pa vztraja pri tožbi zaradi neskladja splošnega akta (odloka), na podlagi katerega je bila odločba izdana, z nadrejenimi pravnimi akti, predvsem Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, izdano na podlagi ZUreP-2. Takšna tožba pa v upravnem sporu ni dopustna, saj odlok ni upravni akt ali drug akt, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor, gre namreč za splošni akt (predpis občine), ki sam ne ureja posamičnih razmerij, temveč je (šele) pravna podlaga za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, s katero se (šele) odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
ZSZ člen 58, 58/1, 58/2, 59. ZEN člen 72, 72/1, 73, 87, 90, 90/2, 98.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba objekta - Katoliška cerkev - kataster - kataster stavb
Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so podatki iz katastra stavb oziroma REN, kar pomeni, da mora davčni organ pri odmeri nadomestila upoštevati zgolj te podatke. Sodišče sicer pritrjuje tožeči stranki, da ZSZ/84 ne določa vrste prostorov, ki se lahko uporabljajo za versko dejavnost, prav tako ji tudi pritrjuje, da Katoliška cerkev deluje svobodno in način dela ter uporabo prostorov za verske namene določa sama, vendar pa to za konkretno zadevo ni relevantno. Za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je namreč ključen zgolj podatek, kako je objekt v katastru stavb oziroma v REN evidentiran po dejanski rabi in konkretni objekt je, kar ni sporno, evidentiran kot stanovanjski prostor in s tem objekt, za katerega je tožena stranka zavezana poravnati nadomestilo. Kolikor pa je pretežni namen uporabe objekta verska dejavnost, kot to zatrjuje tožeča stranka, bi moral tako nestanovanjsko rabo kot dejansko rabo najprej ugotoviti geodetski organ, šele nato pa bi se lahko na podlagi tako spremenjenih podatkov odmerilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma ugotovilo, da gre za objekt, ki ga verska skupnost uporablja za svojo dejavnost in da se za ta objekt zato ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - sprememba namembnosti - povečanje tlorisne površine - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice na objektu - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec
Za prej obstoječi zgrajeni leseni objekt je bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, vendar gre že zaradi spremenjene namembnosti in spremenjenih tlorisnih dimenzij za bistveno drugačen objekt od dovoljenega. Glede na to prejšnji leseni objekt ne pomeni več objekta, za katerega je bila izdana odločba o priglasitvi del, temveč je šlo za gradnjo povsem drugega, novega objekta, kot je bil dovoljen, zato že o legalnosti prvotnega objekta ni mogoče govoriti, saj za tak objekt gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.
V primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu je inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - razlogi za razrešitev - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - moralna neprimernost
Konkretni razrešitveni razlog ni vezan na obstoj pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, ki bi bilo storjeno v kakršnikoli zvezi s sodnim izvedenstvom, pač pa je pomembno le, da to dejstvo obstaja in da je sodni izvedenec posledično moralno neprimeren za nadaljnje opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča.
ZKZ člen 94, 94/8, 94/8-2. ZUP člen 125, 126, 128, 279, 279/1, 279/1-4.
namakalni sistem - soglasje lastnika - ničnost
Ukinitev zasebnega namakalnega sistema po uradni dolžnosti ni mogoča, ampak lahko ukinitev zasebnega namakalnega sistema zahteva njegov lastnik. Na ta način, tj. kot vlogo za ukinitev namakalnega sistema, je toženka tudi obravnavala vlogo B. B., ki jo je poslal na vnaprej natisnjenem obrazcu, katerega mu je poslala toženka. Pri tem med strankama ni sporno, da B. B. ni lastnik namakalnega sistema, na katerega se nanaša izpodbijana odločba, ampak je njegov lastnik tožnik, ki pa zahteve, niti kasnejšega soglasja za ukinitev, ni dal.
Odgovori na pogosta vprašanja, ki naj bi bili objavljeni na spletni strani toženke, niso del razpisne dokumentacije, zato organ nanje ne more opreti svoje presoje.
Glede skladnosti gradnje s predpisi je treba zaradi koristi zavezanca presojati gradnjo po materialnih predpisih, ki so veljali od gradnje do izreka izpodbijanega ukrepa, zato sta se organa pravilno opirala na predpise, kot sta jih navedla in pojasnila v svojih odločbah, ker so po povedanem vsi pravno relevantni za odločitev v tej zadevi.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo RS, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, med drugim, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca; da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost ter da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Za sprejem osebe v državljanstvo morajo bitii kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji.
ZUP člen 261, 261/1, 262, 262/2, 268. ZDoh-2 člen 45.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva - samoprijava - delo v tujini - dohodek iz delovnega razmerja v tujini
V konkretnem primeru je obnovo postopka začela FURS po uradni dolžnosti po tem, ko je prejela podatek o znesku, ki je bil tožniku vrnjen od davkov, poravnanih v Avstriji od dohodkov, ki jih je tam dosegel v letu 2011. Ko organ odloči o tem, da se postopek obnovi, določi tudi v kakšnem obsegu se obnovi, v primeru, ko o tem odloči po uradni dolžnosti, pa še presodi, ali so za obnovo izpolnjeni zakonski pogoji.
Po tem, ko je FURS iz tujine prejela odločbo tujega organa o odmeri davka tožniku za leto 2011, je izdala sklep, da se postopek odmere dohodnine tožniku za leto 2011, ki je bil končan s to odločbo, obnovi po uradni dolžnosti, in sicer v obsegu, da se ugotovi pravilna osnova za odmero dohodnine za to leto. Predmet obnove postopka je bilo torej le ugotavljanje pravilne osnove za odmero dohodnine, ne pa tudi presoja ali je tožnik upravičen do posebnih davčnih olajšav za stroške v zvezi z delom v tujini ter za posebne olajšave za čezmejne delovne migrante po ZDoh-2.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-12.2, 153. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep gradbenega inšpektorja - bencinski servis - objekt - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - neobrazložena odločba
Glede na 1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 po presoji sodišča ni razlogov, da organ predmetnega bencinskega servisa ne bi obravnaval kot celote stavb, podzemnih rezervoarjev, vgrajenih inštalacij in druge tehnološke opreme ter pripadajočih prometnih površin. Stavbe so namreč načeloma samo del celotnega objekta. Prvostopenjski in drugostopenjski organ pa v svojih odločbah nista navedla razlogov, zakaj sta obravnavane stavbe - nadzemna objekta, tj. kovinsko nadstrešnico in prodajni objekt, obravnavala posebej oziroma zakaj sta odstranitev teh nadzemnih objektov štela za odstranitev objekta v celoti, še posebej zato, ker že po naravi stvari, glede na to, da gre za bencinski servis, smiselno pomenijo njegov manjši del.
odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - osebni stečaj odvetnika - poslovna sposobnost odvetnika - pogoji za opravljanje dejavnosti
Odvetnika, ki ni več poslovno sposoben, se izbriše iz imenika odvetnikov. Za tako situacijo gre tudi, ko je zoper odvetnika začet postopek osebnega stečaja.
ZUP člen 99, 99/1, 99/3. ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rok za odstranitev nelegalne gradnje - rok za izpolnitev obveznosti - materialni rok
Predmet spora je sklep gradbenega inšpektorja o zavrženju vloge tožeče stranke za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, ki ji je bila naložena z inšpekcijsko odločbo. Rok, ki je bil tožeči stranki določen za izpolnitev obveznosti, je sestavni del inšpekcijske odločbe, torej izvršilnega naslova. Tako določen rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka 99. člena ZUP, temveč materialni rok. Rok za izpolnitev obveznosti inšpekcijske odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, ampak se nanaša na samo pravico oziroma obveznost, o kateri je odločeno z odločbo. Gre za materialni rok, katerega trajanje je v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje v okviru meritornega odločanja na podlagi določbe 152. člena ZGO-1 določil pristojni inšpekcijski organ. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper inšpekcijsko odločbo.
ZEKom-1 člen 223, 223/1, 224. ZUP člen 213, 213/6.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - izvršljivost odločbe - ničnost upravne odločbe - postopek nadzora - izrek odločbe
Za določnost izreka je zlasti pomembno, da je zavezancu znano, kaj mora storiti za odpravo kršitve. Sodišče se, tudi upoštevaje sodbo I U 47/2018, sicer strinja s toženko, da mora biti tožniku znano, kaj pomeni obveznost vzpostavitve gospodarske ponovljivosti, vendar pa vzpostavitev te obveznosti za v regulacijski določbi navedene proizvode tožniku nalaga že večkrat omenjena regulacijska odločba.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - napačna uporaba materialnega prava
V času objave Javnega razpisa dne 29. 1. 2016, določbe ZJN-3 še niso bile v uporabi (šele od 1. 4. 2016), zato se toženka na določbo točke f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 kot pravilno, v smislu subsidiarne uporabe pri oblikovanju posameznega merila, ni mogla opreti in nanjo tudi ne opreti razlage vsebine spornega merila.
Izpodbijana odločba ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč njena izdaja pomeni izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, v tem primeru izrečenega s pravnomočno odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor. Zakon ne daje podlage za ponovno ugotavljanje oziroma preverjanje pogojev za izdajo te inšpekcijske odločbe, ki je postala pravnomočna, kot tudi ne, da bi za izvršitev prepovedi, izrečene po 158. členu ZGO-1, moral biti izveden izvršilni postopek, saj so slednje del izreka inšpekcijskega ukrepa in s tem inšpekcijske odločbe.
Prepovedi, ki jih določa prvi odstavek 158. člena ZGO-1, so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Te prepovedi pa je vsebovala tudi zgoraj navedena inšpekcijska odločba, ki pa ni predmet presoje tega upravnega spora. Tožnik bi torej moral navedeno prepoved (in posledice njene izvršitve) izpodbijati že s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo, ne more pa tega ponovno storiti v tem upravnem sporu, ki se na prvotno inšpekcijsko odločbo sploh ne nanaša.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 229, 229/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - stranka v postopku - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - pravni interes za pritožbo
Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnica ni bila ne stranka ne stranska udeleženka v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena tega zakona.
Glede na prvi odstavek 229. člena ZUP, po katerem je poleg stranke upravičena vložiti v roku za stranko pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, tožnica ni legitimirana za vložitev pritožbe, saj ni izkazala, da sklep posega v njene pravice in pravne koristi.