davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Predmetni sklep o davčni izvršbi je nadaljevanje izvršilnega postopka in ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti in pravni koristi. Ker tožnik naloženih davčnih obveznosti ni izpolnil sam v roku, jih davčni organ s predmetnim sklepom o davčni izvršbi od tožnika prisilno izterjuje. Sklep o davčni izvršbi nima pravne narave odmerne odločbe, ampak gre za procesni akt in je že zato uporaba izrednega pravnega sredstva odprave po nadzorstveni pravici izključena.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obvestilo - izpodbijanje obvestila - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba tožnice zoper obvestilo kot prvostopenjski akt je vložena prezgodaj. Rok za vložitev tožbe namreč začne teči šele po vročitvi dokončnega upravnega akta, s katerim je postopek končan, v konkretnem primeru je to akta, s katerim bo Upravni odbor tožene stranke odločil o ugovoru tožnice zoper izpodbijano obsvetilo. V obravnavnem primeru pa Upravni odbor tožene stranke o ugovor tožnice še odločil in torej drugostopenjski akt, s katerim bi bil upravni postopek končan, še ni bil izdan, zato je tožba tožnice v obravnavni zadev vložena preuranjeno.
ZJC člen 68. ZCes-1 člen 66, 78, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
Prvostopenjski organ je utemeljeno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je prenehal veljati ZJC (razen posameznih določb, ki se ne nanašajo na pogoje oglaševanja). Novi zakon (ZCes-1) v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno iz občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožeča stranka za sporne objekte morala pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1. Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da tožeča stranka tudi v času postavitve objektov za obveščanje in oglaševanje ni imela potrebnega soglasja. V skladu z 68. členom ZJC je soglasje za postavitev izdala pristojna občina, iz odgovora B. pa je razvidno, da tožeča stranka soglasja za postavitev objektov ni pridobila.
prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik - status zavezanca - izvzem iz obveznega zavarovanja
Plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zakonska obveznost, ki ni odvisna o volje zavezanca oziroma od njegove izbire, kot se zmotno navaja v tožbi.
Res je sicer, da so bili sklepi o davčni izvršbi v času njihove izdaje upravičeni (zanje je obstojal veljavni pravni naslov), vendar pa ni mogoče mimo dejstva, da je bil kasneje veljavni pravni naslov, na podlagi katerega so bili navedeni sklepi izdani, razveljavljen. Ob navedenem dejstvu ni mogoče pritrditi stališču davčnega organa, da iz razloga, ker so bili omenjeni sklepi o izvršbi v času njihove izdaje upravičeni, naj bi dolžnik moral plačati tudi vse stroške davčne izvršbe. V obravnavanem primeru se je namreč kasneje izkazalo, da so bili sklepi o izvršbi izdani neupravičeno, zaradi česar v takem primeru dolžnik – tožnik ni tisti, ki bi moral plačati vse stroške davčne izvršbe. V takem primeru gre za situacijo iz tretjega odstavka 152. člena ZDavP-2, iz katerega izhaja, da v takem primeru nosi stroške neupravičene izvršbe predlagatelj izvršbe.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev deleža gospodarske družbe - odsvojitev poslovnega deleža - nabavna vrednost kapitala - davčna osnova
Tožnik je ob prvi odsvojitvi deleža v družbi A. d.o.o. v letu 2003 družbi sami prodal svoj 49 % poslovni delež v nominalni višini 8.178,94 EUR v osnovnem kapitalu navedene družbe. Do druge odsvojitve deleža je prišlo v letu 2012, ko je prišlo do oddelitve družbe A. d.o.o. z ustanovitvijo druge družbe, v okviru katere se je nominalni kapital zmanjšal v višini 30.858,61 EUR. Ker je tožnik do 1. 1. 2003 v osnovni kapital družbe A. vložil skupaj 16.691,71 EUR (iz naslova denarnih vložkov ter dokapitalizacije iz sredstev družbe), navedeno pomeni, da tožnik že po drugi odsvojitvi deleža v letu 2012 ni več razpolagal z deležem, ki je bil pridobljen pred 1. 1. 2003, oziroma je razpolagal samo še z deležem, ki je bil pridobljen z dokapitalizacijo iz sredstev družbe v letu 2004. Navedeno pomeni, da je davčni organ v postopku pravilno ugotovil, da je nabavna vrednost deleža skladno s četrtim odstavkom 98. člena ZDoh-2 enaka nič.
Tožnica je tožbo dopolnila, vendar tudi po dopolnitvi tožbe ta ni bila primerna za obravnavo, saj tožnica v njej še vedno ni postavila tožbenega zahtevka (v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena ZUS-1) in tako tožba, kljub dopolnitvi, še vedno ni imela vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1. Predmetna tožba je bila po presoji sodišča nepopolna do take mere, da je sodišče ni moglo obravnavati. Sodišče namreč preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta v mejah tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).
ZDPN-2 člen 4, 7. ZDavP-2 člen 44, 63. ZFPPIPP člen 212.
davek na promet nepremičnin - poenostavljena prisilna poravnava - nastanek obveznosti - zapadlost plačila - učinki prisilne poravnave
Ob nespornem dejstvu, da je bila izpodbijana odločba izdana po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v zadevi ne gre za vprašanje učinkov začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je po stališču tožene stranke pravno pomembno le v postopku davčne izvršbe, temveč za vprašanje učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave ob smiselni uporabi določb 212. do 218. člena ZFPPIPP, zlasti po 214. ter 215. členu ZFPPIPP, in vprašanje uporabe 217. člena tega zakona, ki jo uveljavlja tožnica, in o katerem pa se tožena stranka v svoji odločbi ne izreče.
ZUP člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 96/4, 96/5, 96a, 96a/1, 96a/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
odmera dohodnine - obnova postopka - pravočasnost pritožbe - vročanje po ZUP - vročanje v tujino - vročanje z objavo na oglasni deski organa - vročanje z javnim naznanilom - nedovoljena pritožba
Davčni organ je tožniku poskušal vročiti sklep o obnovi postopka in vabilo na naslov za vročanje, naveden v registru davčnih zavezancev v relevantnem obdobju (Češka) in kasneje, po izdaji odločbe z dne 25. 11. 2016, na naslov za vročanje, ki je bil takrat naveden v registru davčnih zavezancev (Rusija). Na slednji naslov (v Rusijo) je poskušal vročiti tudi odločbo z dne 25. 11. 2016. Potem, ko se je odločba davčnemu organu vrnila z oznako „non reclame“ in davčni organ ni uspel z vročitvijo, je navedene akte objavil v skladu z določbami 96. in 96. a člena ZUP na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Ker je tako v skladu z določbami ZUP objavil odločbo z dne 25. 11. 2016 z javnim naznanilom 27. 7. 2017, se je vročitev po preteku 15 dneh štela za opravljeno, zaradi česar je bila tožnikova pritožba, vložena v decembru 2017, vložena prepozno.
mednarodna zaščita - redni postopek - status begunca - subsidiarna zaščita - varna izvorna država - preganjanje - prosilec iz Alžirije
Neposredno odločilen razlog za sprejeto odločitev tožene stranke ni bila ugotovitev, da se Alžirija smatra za varno izvorno državo, zato s tem povezan tožbeni očitek glede uporabe koncepta varne izvorne države v konkretnem primeru ni utemeljen, ne glede na dejstvo, da je tožnik ob vložitvi prošnje dne 19. 12. 2019 tudi sam izpovedal, da v Alžiriji nikoli ni bil fizično ogrožen.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 290, 290/1, 298, 298/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostranski izvršilni postopek - odstranitev nelegalne gradnje - upravna izvršba s prisilitvijo - obrazložitev sklepa
Izpodbijani sklep vsebuje (jasne) razloge, zakaj je gradbeni inšpektor izbral način izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo ter so tako neutemeljene tožbene navedbe, da se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba zemljišč - namen uporabe nepremičnine - stanovanje - podatki iz uradnih evidenc
Nepravilno je stališče tožnika, da mu je bil NUSZ za prostor št. 669-2, torej stanovanjski prostor, odmerjen napačno, ker gre za neizdelan, nestanovanjski objekt, ki ni primeren za bivanje. Glede na navedene pravne podlage ni pravno upoštevno, ali so stanovanjski prostori dejansko uporabljeni za bivanje oziroma primerni za bivanje. Za odmero NUSZ je bistvenega pomena tista raba stavbe, ki se po izrecni določbi prvega odstavka 218c. člena ZGO-1 ugotavlja na podlagi evidentiranih podatkov katastra stavb. Odločilen je torej tisti namen rabe, ki je določen v REN.
ZOZKD člen 6, 6/1, 6/1-7, 9, 9/2, 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj (2006) člen 3.
Namen ZOZKD je, ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. 4. 2004, določiti minimalne standarde za zaščito žrtev naklepnih kaznivih dejanj in s tem osebam v državi, kjer je bilo tako dejanje storjeno, ob v tem zakonu določenih pogojih in omejitvah, omogočiti uveljavljanje in priznanje odškodnine za povzročeno škodo.
ZUJIK člen 74, 93, 94, 100, 119, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 11, 12, 15.
javni razpis - razpisni pogoj - oddaja v najem - slikarski atelje - spor polne jurisdikcije
Glede na določbe ZUJIK in Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov javnega razpisa za področje A sklop 2 ni mogoče razlagati drugače, kot da je bila toženka dolžna za ta sklop najprej na podlagi točkovanja po kriterijih iz javnega razpisa oblikovati in objaviti prednostno listo ter šele nato, na podlagi tako objavljene prednostne liste, odločati o dodelitvi umetniških ateljejev, in sicer tudi tistih ateljejev, ki so bili na razpolago že ob objavi razpisa. Glede na ugotovljeni kršitvi (nespoštovanja postopka o dodelitvi ateljeja na podlagi predhodno oblikovane in objavljene prednostne liste in zaradi odločanja na podlagi okoliščine, ki v besedilu javnega razpisa ni bila določena kot kriterij za odločanje) to pomeni, da mora tožniku glede na njegov položaj na prednostni listi, ki izhaja iz doseženega števila točk, toženka dodeliti primeren atelje.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - posebej ranljiva skupina
Zgolj na podlagi dejstva, da je državljan tretje države osumljen izvršitve dejanja, ki je po nacionalnem pravu kaznivo, ali pa je bil zaradi takega dejanja kazensko obsojen, ni mogoče šteti, da ta državljan ogroža javni red v smislu člena 7(4) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ; ni pa nujno za izrek ukrepa pridržanja, da je kazenska obsodba pravnomočna. Po mnenju Upravnega sodišča mora enak načelni standard veljati tudi za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito po Direktivi o sprejemu oziroma po drugem odstavku 84. člena ZMZ-1. Upoštevane so okoliščine, za kakšno vrsto in težo dejanja ogrožanja javnega reda gre ter čas, ki je potekel od njegove izvršitve.
Izpodbijani akt je nezakonit iz razloga, ker iz njega ni razvidno, da bi tožena stranka pred njegovim izrekom naredila kakršno koli oceno o identifikaciji posebne ranljivosti pri tožniku ali o tem, da iz določenih razlogov v konkretnem primeru (ne) gre za prisotnost posebnih potreb prosilca zaradi njegove ranljivosti, čeprav zelo resni znaki za to obstajajo v podatkih v spisu oziroma v dejstvih, ki so bili toženi stranki poznane pred izdajo izpodbijanega ukrepa.
ZUP člen 297. ZFPPIPP člen 132, 157, 161, 221, 221b, 221b/4. ZVO-1 člen 157, 165.
izvršba - izvršba za nedenarne obveznosti - izvršba po drugih osebah - prisilna poravnava - poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev izvršilnega postopka - obseg odgovornosti
Sodišče soglaša s stališčem drugostopenjskega organa, da se v obravnavani zadevi z začetkom postopka prisilne poravnave postopek izvršbe ne prekine (kot to sicer določa prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg premoženja tožeče stranke.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - član kmetijskega gospodarstva - neobrazloženost odločitve - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnik utemeljeno oporeka vsebini obrazložitve izpodbijane odločitve, ker niti prvostopenjski davčni organ, ki po vsebini sploh ni obrazložil razlogov za odločitev, niti pritožbeni organ nista navedla razlogov, iz katerih izhaja, da je tožnik član kmečkega gospodinjstva. Taka obrazložitev ne ustreza standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP.
davek od dohodka iz kapitala - pritožba - prepozna pritožba - vročanje - osebno vročanje - elektronsko vročanje
V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv nesporno poslan na elektronski naslov odvetniške pisarne in ne v varni elektronski predal in torej neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča ni podlage za odločitev, da se pritožba zavrže.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 225, 226. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Medvode (2005) člen 6, 11.
Iz obrazložitve, ki je podlaga za odločitev o dodelitvi sredstev, mora biti ne glede na to, da v navedenih merilih in kriterijih, ki pridejo v poštev v tem primeru, ni določeno točkovanje, jasno razvidno, zakaj so bila določenemu projektu sredstva dodeljena oziroma zakaj mu niso bila dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - očitno nerazumna zadeva
Iz obrazložitve v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pri odločanju o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, opravila kompleksno presojo materialnopravne in dejanske podlage za odločitev upravnega organa pri izdaji plačilnega naloga, v zvezi z izpodbijanjem katerega tožnik zaproša za dodelitev BPP. S tem je po presoji sodišča presegla pooblastilo, dano v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, saj ni navedla nobenega razloga očitne nerazumnosti. Zato je njena odločitev, da je zadeva očitno nerazumna in da nima verjetnih izgledov za uspeh, zmotna.