ZDPN-2 člen 4, 7. ZDavP-2 člen 44, 63. ZFPPIPP člen 212.
davek na promet nepremičnin - poenostavljena prisilna poravnava - nastanek obveznosti - zapadlost plačila - učinki prisilne poravnave
Ob nespornem dejstvu, da je bila izpodbijana odločba izdana po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v zadevi ne gre za vprašanje učinkov začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je po stališču tožene stranke pravno pomembno le v postopku davčne izvršbe, temveč za vprašanje učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave ob smiselni uporabi določb 212. do 218. člena ZFPPIPP, zlasti po 214. ter 215. členu ZFPPIPP, in vprašanje uporabe 217. člena tega zakona, ki jo uveljavlja tožnica, in o katerem pa se tožena stranka v svoji odločbi ne izreče.
ZDDV-1 člen 10, 10/1, 10/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 8, 8/1. ZDavP-2 člen 85a, 85a/1, 85a/5.
davek na dodano vrednost (DDV) - prenos podjetja - pripojitev - nadaljevanje opravljanja dejavnosti - obdavčljiva transakcija - davčno nevtralen prenos - elektronsko vročanje prek portala eDavki
Ker je šlo v danem primeru za prenos podjetja kot celote, torej skupka sredstev, ki omogoča izvajanje neodvisne ekonomske dejavnosti, je v tem pogledu v obravnavanem primeru šlo za prenos podjetja, ki se lahko obravnava kot dobava izven sistema DDV. V obravnavanem primeru pa ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj, da prevzemnik, v konkretnem primeru je to družba A., nadaljuje z dejavnostjo prevzete družbe, torej z dejavnostjo, ki jo je pred pripojitvijo opravljala družba B.. Le v primeru, če bi bil izpolnjen tudi navedeni pogoj, prenos podjetja ne bi bil predmet obračuna DDV in bi šlo za transakcijo izven sistema DDV. Le v primeru, če prevzemnik po izvedenem prenosu podjetja ali dela podjetja nadaljuje neodvisno ekonomsko dejavnost prevzete družbe, gre za prenos podjetja ali dela podjetja, ki je izvzet iz obdavčitve z DDV. Le pod navedenimi pogoji gre za poenostavitev obdavčitve z DDV.
Določbo petega odstavka 85.a člena ZDavP-2 je mogoče ustavnoskladno razlagati le tako, da je fikcija vročitve mogoča le v primeru, da si je davčni zavezanec dejansko uredil ustrezen dostop do portala eDavki. Vročitev preko portala eDavki, ki jo določa 85.a člen ZDavP-2, zavezuje in velja enako za davčni organ, kot tudi vse v citirani določbi navedene subjekte. Na podlagi prvega odstavka 85.a člena ZDavP-2 davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (portal eDavki). Po navedeni določbi se mora ravnati tako davčni organ, kot tudi vsi navedeni subjekti, ki imajo hkrati tudi dolžnost, da redno pregledujejo portal eDavki.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obvestilo - izpodbijanje obvestila - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba tožnice zoper obvestilo kot prvostopenjski akt je vložena prezgodaj. Rok za vložitev tožbe namreč začne teči šele po vročitvi dokončnega upravnega akta, s katerim je postopek končan, v konkretnem primeru je to akta, s katerim bo Upravni odbor tožene stranke odločil o ugovoru tožnice zoper izpodbijano obsvetilo. V obravnavnem primeru pa Upravni odbor tožene stranke o ugovor tožnice še odločil in torej drugostopenjski akt, s katerim bi bil upravni postopek končan, še ni bil izdan, zato je tožba tožnice v obravnavni zadev vložena preuranjeno.
pravilna vročitev - fikcija vročitve - prepozna pritožba - vročanje pooblaščencu - zmotna uporaba materialnega prava
Stališče davčnega organa, da je bila vročitev predmetne odmerne odločbe s tem, ko je bila 21. 12. 2017 puščena v hišnem predalčniku naslovniku: „A.A.“, ki je tudi direktorica družbe B., d.o.o. (ki je bila nesporno tožnikov pooblaščenec v tej davčni zadevi) na naslovu stalnega prebivališča A.A.: „...“ (ki je nesporno tudi sedež družbe B. d.o.o.), ni pravilno.
dohodnina - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - zmotna uporaba materialnega prava
Skladno z 2. točko tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 se za boniteto ne štejejo plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje delojemalcev v zvezi s poslovanjem delodajalca. To pomeni, da se tudi plačila stroškov, ki jih družba zagotavlja za izobraževanje članov nadzornega sveta, ne šteje za boniteto, če gre za izobraževanje, ki je v zvezi s poslovanjem družbe.
ZDavP-2 člen 156, 157, 157/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - vročitev odločbe - potrdilo o izvršljivosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi izpodbija izvršilni naslov, to je sklep Inšpektorata z dne 13. 5. 2014. Vendar pa v postopku davčne izvršbe tožnik ne more izpodbijati samega izvršilnega naslova. V času izdaje izpodbijanih sklepov je obstojal veljaven in izvršljiv izvršilni naslov, v katerega ni mogoče posegati. Tožnik bi navedeni izvršilni naslov, to je sklep Inšpektorata moral izpodbijati v drugih postopkih, to je v postopkih zoper predlagatelja izvršbe, to je Inšpektorat. Kot pa izhaja iz tožnikovih navedb, tožnik v navedenih postopkih s pravnimi sredstvi zoper sklep Inšpektorata z dne 13. 5. 2014 ni bil uspešen.
Šele, če bi bila tožba vložena zoper dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in ne bi bile podane procesne ovire iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot je to v konkretnem primeru, bi sodišče zadevo obravnavalo, pri čemer bi bilo dolžno ravnati po drugem odstavku 37. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
Tožnica je tožbo dopolnila, vendar tudi po dopolnitvi tožbe ta ni bila primerna za obravnavo, saj tožnica v njej še vedno ni postavila tožbenega zahtevka (v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena ZUS-1) in tako tožba, kljub dopolnitvi, še vedno ni imela vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1. Predmetna tožba je bila po presoji sodišča nepopolna do take mere, da je sodišče ni moglo obravnavati. Sodišče namreč preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta v mejah tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).
ZUP člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 96/4, 96/5, 96a, 96a/1, 96a/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
odmera dohodnine - obnova postopka - pravočasnost pritožbe - vročanje po ZUP - vročanje v tujino - vročanje z objavo na oglasni deski organa - vročanje z javnim naznanilom - nedovoljena pritožba
Davčni organ je tožniku poskušal vročiti sklep o obnovi postopka in vabilo na naslov za vročanje, naveden v registru davčnih zavezancev v relevantnem obdobju (Češka) in kasneje, po izdaji odločbe z dne 25. 11. 2016, na naslov za vročanje, ki je bil takrat naveden v registru davčnih zavezancev (Rusija). Na slednji naslov (v Rusijo) je poskušal vročiti tudi odločbo z dne 25. 11. 2016. Potem, ko se je odločba davčnemu organu vrnila z oznako „non reclame“ in davčni organ ni uspel z vročitvijo, je navedene akte objavil v skladu z določbami 96. in 96. a člena ZUP na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Ker je tako v skladu z določbami ZUP objavil odločbo z dne 25. 11. 2016 z javnim naznanilom 27. 7. 2017, se je vročitev po preteku 15 dneh štela za opravljeno, zaradi česar je bila tožnikova pritožba, vložena v decembru 2017, vložena prepozno.
mednarodna zaščita - redni postopek - status begunca - subsidiarna zaščita - varna izvorna država - preganjanje - prosilec iz Alžirije
Neposredno odločilen razlog za sprejeto odločitev tožene stranke ni bila ugotovitev, da se Alžirija smatra za varno izvorno državo, zato s tem povezan tožbeni očitek glede uporabe koncepta varne izvorne države v konkretnem primeru ni utemeljen, ne glede na dejstvo, da je tožnik ob vložitvi prošnje dne 19. 12. 2019 tudi sam izpovedal, da v Alžiriji nikoli ni bil fizično ogrožen.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - posebej ranljiva skupina
Zgolj na podlagi dejstva, da je državljan tretje države osumljen izvršitve dejanja, ki je po nacionalnem pravu kaznivo, ali pa je bil zaradi takega dejanja kazensko obsojen, ni mogoče šteti, da ta državljan ogroža javni red v smislu člena 7(4) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ; ni pa nujno za izrek ukrepa pridržanja, da je kazenska obsodba pravnomočna. Po mnenju Upravnega sodišča mora enak načelni standard veljati tudi za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito po Direktivi o sprejemu oziroma po drugem odstavku 84. člena ZMZ-1. Upoštevane so okoliščine, za kakšno vrsto in težo dejanja ogrožanja javnega reda gre ter čas, ki je potekel od njegove izvršitve.
Izpodbijani akt je nezakonit iz razloga, ker iz njega ni razvidno, da bi tožena stranka pred njegovim izrekom naredila kakršno koli oceno o identifikaciji posebne ranljivosti pri tožniku ali o tem, da iz določenih razlogov v konkretnem primeru (ne) gre za prisotnost posebnih potreb prosilca zaradi njegove ranljivosti, čeprav zelo resni znaki za to obstajajo v podatkih v spisu oziroma v dejstvih, ki so bili toženi stranki poznane pred izdajo izpodbijanega ukrepa.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 290, 290/1, 298, 298/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostranski izvršilni postopek - odstranitev nelegalne gradnje - upravna izvršba s prisilitvijo - obrazložitev sklepa
Izpodbijani sklep vsebuje (jasne) razloge, zakaj je gradbeni inšpektor izbral način izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo ter so tako neutemeljene tožbene navedbe, da se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 225, 226. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Medvode (2005) člen 6, 11.
Iz obrazložitve, ki je podlaga za odločitev o dodelitvi sredstev, mora biti ne glede na to, da v navedenih merilih in kriterijih, ki pridejo v poštev v tem primeru, ni določeno točkovanje, jasno razvidno, zakaj so bila določenemu projektu sredstva dodeljena oziroma zakaj mu niso bila dodeljena.
Odgovori na pogosta vprašanja, ki naj bi bili objavljeni na spletni strani toženke, niso del razpisne dokumentacije, zato organ nanje ne more opreti svoje presoje.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - razlogi za razrešitev - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - moralna neprimernost
Konkretni razrešitveni razlog ni vezan na obstoj pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, ki bi bilo storjeno v kakršnikoli zvezi s sodnim izvedenstvom, pač pa je pomembno le, da to dejstvo obstaja in da je sodni izvedenec posledično moralno neprimeren za nadaljnje opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča.
Pri postopkih davčne izvršbe je bistveno, da je izvršilni naslov izvršljiv. Tožnica sicer v tožbi navaja, da ji odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nista bili vročeni in da bi upoštevajoč uvedbo postopka osebnega stečaja zoper tožnico morali biti le-ti vročeni stečajnemu upravitelju, s čimer posredno oporeka izvršljivosti izvršilnega naslova. Vendar sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da gre za nedopustno tožbeno novoto, saj je to okoliščino kot sporno prvič izpostavila v tožbi in prav tako ni pojasnila razlogov, zakaj tega ni storila prej.
ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (1995) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 39/1, 39/3.
brezplačna pravna pomoč - opravljene storitve - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Za odločitev v tej zadevi niso pomembni razlogi, zaradi katerih je tožnik izgubil odobreno brezplačno pravno pomoč v navedeni nepravdni zadevi. Tožnik zato ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na upravičenost odvetnika do nagrade z vidika razlogov, ki so privedli do zamude roka za vložitev predloga v nepravdnem postopku ter v posledici tega do odločitve organa za BPP o prenehanju dodeljene brezplačne pravne pomoči in njeni neupravičeni dodelitvi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba zemljišč - namen uporabe nepremičnine - stanovanje - podatki iz uradnih evidenc
Nepravilno je stališče tožnika, da mu je bil NUSZ za prostor št. 669-2, torej stanovanjski prostor, odmerjen napačno, ker gre za neizdelan, nestanovanjski objekt, ki ni primeren za bivanje. Glede na navedene pravne podlage ni pravno upoštevno, ali so stanovanjski prostori dejansko uporabljeni za bivanje oziroma primerni za bivanje. Za odmero NUSZ je bistvenega pomena tista raba stavbe, ki se po izrecni določbi prvega odstavka 218c. člena ZGO-1 ugotavlja na podlagi evidentiranih podatkov katastra stavb. Odločilen je torej tisti namen rabe, ki je določen v REN.
ZSZ člen 58, 60, 60/1. ZEN člen 19, 19/4, 19/5, 96, 98. ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - namembnost zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - podatki o lastništvu nepremičnin - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je opredelitev nepremičnine za stavbno zemljišče v občinskih prostorskih aktih, njena komunalna opremljenost (oziroma možnost doseči tako opremljenost) in podatki iz zemljiškega katastra, zato njena dejanska uporaba ni bistvena. Uporaba, delitev in razpolaganje z nepremičnino v preteklosti na odločitev sodišča nima vpliva, prav tako vprašanje spremembe parcelnih meja, njihovo združevanje in razdruževanje, ki je v domeni pristojnih geodetskih organov.
ukrep občinskega inšpektorja - zavrženje pritožbe - zavrnitev pritožbe - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist
Ker je toženka pritožbo zavrgla, se presoja sodišča omeji na vprašanje, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, ali je pritožba dovoljena in ali je pravočasna. Če bi toženka pritožbo zavrnila, pa bi tožnica lahko vložila tožbo v skladu z 2. členom ZUS-1.
Trditev toženke, da izpodbijani akt ne posega v tožničin pravni položaj, je neutemeljena, saj bi sodišče o tem, ali je prvostopenjski akt zakonit, lahko odločalo šele, če bi bila zoper njega vložena tožba, pri čemer pa izpodbijani sklep tožnici preprečuje, da bi jo vložila. V njen položaj je zato nedvomno poseženo, saj to, ali bi s tožbo zoper prvostopenjski akt uspela ali ne, v tem postopku ne more biti predmet presoje.