Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 224, 224/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Neutemeljen je tožnikov ugovor, da bi morala toženka tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge, če bi menila, da tožnikova vloga, kljub dopolnitvi, še vedno ni formalno popolna in bi ga tako morala ponovno pozvati, naj predloži pooblastilo zastopnikov oziroma prokuristov v zvezi s podpisom pogodbenih strank konzorcijske pogodbe. Iz razpisa jasno izhaja postopek v zvezi z nepopolnimi vlogami. Jasno je tudi navedeno, da bo toženka nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo v danem roku dopolnili v skladu s pozivom na dopolnitev, s sklepom zavrgla.
Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povsem konkretno navedla dejansko stanje oziroma kakšne konkretno so bile pomanjkljivosti tožnikove vloge na predmetni Javni razpis in kakšne so bile pomanjkljivosti tudi po izvedeni dopolnitvi vloge. Navedla pa je tudi pravno podlago za svojo odločitev.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani postopek
V primeru prenosa sredstev in posledično saldacije hranilne knjižice je prenehal dolg Banke do bivšega imetnika vloge. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Dejansko stanje v obravnavanem primeru ustreza situaciji, ki jo predvideva drugi odstavek 2. člena ZNISESČP, tj. da gre v obravnavanem primeru za tisto staro devizno vlogo, ki je bila v skladu s predpisi FBiH prenesena na poseben račun za namen uporabe v postopku privatizacije in za katero je izključena obveznost poplačila s strani Republike Slovenije. Zakonske podlage za uveljavljanje odgovornosti Republike Slovenije za obstoj in izplačilo premoženja tožeče stranke zato ni.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2.. ZUP člen 144, 144/1, 144/1/1.. ZUS-1 člen 19, 19/1, 59, 59/1, 63, 63/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - stranska intervencija - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz 19. člena ZUS-1 izhaja, da ima položaj stranke tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo, pa ne gre za osebo, ki v skladu s šestim odstavkom 143. člena ter drugim odstavkom 229. člena ZUP ali vsebinsko enake določbe drugega predpisa, ki ureja postopek izdaje upravnega akta, ne bi mogla biti stranski udeleženec v upravnem postopku (prvi odstavek). Dokler v upravnem sporu postopek na prvi stopnji ni končan, sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog strank obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi (drugi odstavek). Po prejšnjem odstavku mora sodišče ravnati tudi, če je v spornem pravnem razmerju kakšna tretja oseba udeležena na tak način, da se odločitev lahko sprejme samo enotno tudi zanjo.
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ki jo predvideva 19. člen ZUS-1. Odločitev v obravnavani zadevi nima vpliva na stranska udeleženca, ki jih predlaga tožeča stranka in odločitev v obravnavani zadevi ne posega v njune pravice. Poleg tega tožeča stranka predlaga udeležbo tujih držav kot stranskih udeležencev v postopku, ki niso podvržene jurisdikciji slovenskega sodišča.
ZDen člen 3. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/2, 2. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (1946) člen 2, 3.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja - prehod premoženja v državno last - upravičenec do denacionalizacije - bistveno enak položaj
Ob ugotovitvi, da je bilo določeni osebi premoženje odvzeto dvakrat (prvič s strani nemškega Reicha, drugič pa s strani FLRJ na podlagi 3. člena ZDEN), ne da bi imela ta oseba pred uveljavitvijo ZDEN možnost, da zahteva vrnitev premoženja, se šteje, da gre (ob izpolnitvi drugih pogojev) za upravičenca do denacionalizacije iz 3. člena ZDEN. S stališčem, ki ga je zavzela tožena stranka, bi bili namreč v slabšem položaju tisti, ki jim je premoženje najprej odvzel okupator, nato pa še država (osebe nemške narodnosti in hkrati jugoslovanski državljani) od tistih, ki jim ga je ob enaki posledici vzela samo država, in to ob enaki posledici, da je premoženje z uveljavitvijo Odloka AVNOJ dne 6. 2. 1945 prešlo v last države. Za takšno razlikovanje pa po presoji sodišča ni zakonitih razlogov.
ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/7. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
Za pridobitev državljanstva mora prosilec kumulativno izpolnjevati prav vse predpisane pogoje, ki jih je zakonodajalec taksativno določil za vsakega izmed navedenih načinov pridobitve državljanstva RS. Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, mora tožnik, da izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, izpolniti pogoj, da ima zagotovljena sredstva, ki njemu in osebam, ki jih je dolžan preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost, pri čemer 3. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije sredstev ne našteva taksativno, temveč primeroma. Primerljivost prejemkov posameznega prosilca s prejemki, naštetimi v Uredbi, je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti na podlagi njihove zakonitosti, pravne določnosti oziroma predvidljivosti, periodične kontinuiranosti, stabilnosti, zanesljivosti in stalnosti ter skupne višine ob tedenski, mesečni in, kakor velja za tožnika, dvoletni ravni.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 3, 3-14, 13/7b. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe je posplošena, tako da ni mogoč njen materialno pravni preizkus. Upravni organ namreč ni presodil navedb tožnikov in se do njih v izpodbijani odločbi konkretizirano opredelil, da bi bilo njun obstoječi objekt treba obravnavati kot samostojno enoto tipa objekta nizka prostostoječa stavba in ne po določbah OPN MOL, ki se nanašajo na tip objekta dvojček.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov - rok za vrnitev napotnice - kdaj je storitev opravljena - sodna poravnava
Po ustaljeni sodni praksi Upravnega sodišča RS je v primeru, če je BPP dodeljena za določen sodni postopek (npr. delovnopravni spor, kot je to v obravnavanem primeru) na prvi stopnji, šteti, da je zadnja storitev opravljena, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej v obravnavanem primeru, ko je tožnica, kot pooblaščenka upravičenke, prejela izdatek sodne poravnave.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - upravna zadeva
V zadevah, ki se nanašajo na pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih storitev, se lahko vodi upravni postopek in v njem izda upravno odločbo. Res je, da je spor o obveznosti plačila določenega zneska operaterju premoženjska zadeva, vendar civilna narava tega spora glede na navedeno specialno zakonsko ureditev ne izključuje možnosti, da lahko uporabnik uveljavlja varstvo v postopku pred toženko in kasneje pri naslovnem sodišču.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi toženka predlog zavrgla zato, ker tožnik ni spoštoval postopka oziroma predpisanih rokov, ampak je njegovo zahtevo za rešitev spora zavrgla izključno zato, ker je štela, da ne gre za upravno zadevo. Taka uporaba predpisa pa je po presoji sodišča zmotna.
varstvo okolja - predhodni postopek - tožbene navedbe - trditvena podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - presoja vpliva na okolje
Konkreten odgovor sodišča na vprašanje, ali je ugotovitev toženke, da predmetni poseg nima prekomernih vplivov na okolje, bi bil možen, če bi tožnica konkretizirala svoje navedbe.
ZMZ-1 člen 27, 27/1, 27/1-4, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - posebna družbena skupina - družinsko nasilje - verodostojnost
Navedbe, ki jih je tožnica podala v upravnem postopku, bi lahko pomenile, da je kot ženska in vdova, ki je živela sama, v muslimanskem okolju z določenimi verskimi pravili, tradicijo, družbenimi pravili in običaji, pripadnica posebne družbene skupine v smislu 4. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1 in kot taka preganjana.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1.. Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (1999) člen 19, 19-10.. ZKZ člen 4, 4/1.
gradbeno dovoljenje - oglasni objekt - skladnost s prostorskim aktom - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
Tudi če prostorski akt na videz dovoljuje določeno vrsto posegov v prostor brez izrecnih omejitev, je treba pri njegovi uporabi oziroma razlagi upoštevati morebitne omejitve, ki izvirajo neposredno iz zakona, saj bi drugačna razlaga pomenila nezakonitost prostorskega akta.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obstoječi objekt
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane zaradi načrtovane gradnje in s tem predvidene priključitve na komunalno infrastrukturo, kar pa enako velja tudi v primerih že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
sodniško napredovanje - napredovanje na položaj svétnika okrajnega sodišča - hitrejše napredovanje
Okrajni (in okrožni) sodniki pri napredovanju na položaj svétnika v primerjavi z višjimi in vrhovnimi sodniki niso diskriminirani, saj so tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba za izvolitev na posamezno sodniško mesto oziroma v naziv okrajni, okrožni, višji in vrhovni sodnik, pomembno različni. Različna je torej umestitev navedenih skupin sodnikov v hierarhični sistem sodstva, pri čemer se sodišče v zakonsko primernost ureditve ne more spuščati, saj gre za stvar, ki je v polju odločanja zakonodajalca.
ZEN člen 26, 27, 27/1, 28, 29, 29/2, 39, 39/1, 45, 45/1. SPZ člen 225.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - evidentiranje zemljišča pod stavbo - parcelacija - stvarna služnost
Tožnika kot (so)lastnika gospodujočega zemljišča v postopku parcelacije in z njo povezane predhodne ureditve meje služečega zemljišča ne varujeta nobene svoje pravne koristi. Z upravnimi postopki za ureditev meje med parcelami in parcelacijo takšnih parcel namreč služnostna pravica ni okrnjena. V primeru, da bi bila tožnika motena pri izvajanju služnostne pravice ali bi jima bilo njeno izvajanje onemogočeno oziroma, če bi služnostni zavezanec kršil svoje obveznosti, ki jih ima do tožnikov iz sklenjenih civilnopravnih razmerij oziroma na njihovi podlagi izdanih sodnih odločb, gre pri tem za spore iz civilnopravnih razmerij, ki se rešujejo v za to predvidenih postopkih.
ZCes-1 člen 97, 97/1, 97/2, 97/4. Odlok o občinskih cestah v Občini Log - Dragomer (2008) člen 37.
soglasje h gradnji - ograja - varovalni pas občinske ceste - poseg v varovalni pas
Med strankama ni sporno, da je predmetna ograja na nekaterih delih postavljena tudi manj kot 40 cm od roba asfalta ... ceste, s čimer je poseženo v varovalni pas občinske ceste. Tožnica ne oporeka niti zaključku organov obeh stopenj, da je s tem poseženo tudi v možnost namestitve prometne signalizacije in prometne opreme ter da zaradi postavitve ograje na cestišče tudi ni prostora za odlaganje snega ob rob vozišča na način, da so ovirani pešci in promet z vozili ter da je s postavitvijo ograje dodatno zmanjšana preglednost pri izvozu iz privatne parcele na cesto, s čimer je ogrožena tudi varnost udeležencev v cestnem prometu ter da so s postavitvijo ograje prizadeti tudi interesi širitve ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa na ... cesti. Zato je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ izdajo soglasja tožnici za poseg (postavitev ograje) v varovalnem pasu občinske ceste utemeljeno zavrnil.
ZDavP-2 člen 267, 267/2, 267/3, 267/6, 270, 270/1, 271, 287.
dohodnina - odmera dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - samoprijava - uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki jo mora zavezanec posebej uveljavljati, kar pa lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Ta v 271. členu ureja, kdaj najkasneje lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, pri tem pa po presoji sodišča ne izključuje možnosti predhodnega uveljavljanja te posebne olajšave.
Tretji odstavek 125. člena ZDavP-2 določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni rok), pri čemer tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o kateri je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2) in začne po pretrganju zastaranje znova teči ter se čas, ki je potekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan 11. 1. 2018 (vročen 30. 1. 2018), kar pomeni, da je izdan v danem petletnem roku od dneva pretrganja zastaranja in v danem desetletnem absolutnem roku od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade ali stroškov odvetniku - odvetniška tarifa
V izjemo iz 9. točke tar. št. 10 OT ni mogel biti zajet narok z dne 16. 10. 2018, na katerem je upravičenec (obdolženec) podal svoj zagovor, tj. dejanje, ki je izrecno navedeno v 4. točki te tarif. št. Iz tega razloga bi morala toženka pri odmeri nagrade tožniku (za njegov pristop na ta narok) prisoditi nagrado po 4. točki tar. št. 10 OT, zmanjšano zgolj za 50% na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv, ne pa še za nadaljnjih 50 % (v skladu z 9. točko te tarif. št.).
Sodišče soglaša s tožnikom, da pri sklepih o podaljšanju pripora, ne gre za procesno odločbo. Za podaljšanje pripora je namreč enako kot pri njegovi odreditvi potrebno opraviti presojo, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in ali je hkrati podan kateri izmed pripornih razlogov, določenih v prvem odstavku 201. člena ZKP. Čeprav je standard obrazložitve odločitve pri sklepu o podaljšanju pripora manjši kot pri njegovi odreditvi, pa mora senat pri presoji utemeljenega suma in pripornih razlogov vseeno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je podan kateri izmed pripornih razlogov. Taka vrsta odločitev pa ne more predstavljati procesne odločbe, saj se z njo ne odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka. Odreditev pripora oziroma njegovo podaljšanje predstavljata tekom kazenskega postopka najbolj invaziven ukrep v svobodo obdolženca in predstavlja samostojno meritorno odločitev tekom kazenskega postopka. Iz tega razloga bi morala toženka nagrado – za s strani tožnika vložene pritožbe zoper sklepe o podaljšanju pripora – odmeriti po 1. točki tar. št. 11 OT (in ne po 2. točki te tar. št.).
ZPOmK-1 člen 42-51, 53, 53/1, 53/2, 53/3. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
varstvo konkurence - koncentracija podjetij - postopek presoje koncentracije - priglasitev koncentracije - obrazložitev odločbe - kršitev pravil upravnega postopka - načelo zaslišanja stranke v postopku
Toženkino izvajanje si je deloma v nasprotju, saj so na eni strani ti programi t.i. must have programi, na drugi strani pa so obvezni del TV paketa in niso kriterij izbire za naročnika – končnega potrošnika. Odločbe tako v tem delu že iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.
Iz odločbe tudi ni jasno, zakaj naj bi se za slovensko ozemlje upoštevni proizvodni trg določil na podlagi homogenega jezikovnega področja, četudi se ta kriterij (torej homogeno jezikovno področje), kot to izhaja iz odločitev EK (in čemur toženka ne oporeka), upošteva za določitev upoštevnega geografskega trga.
Poleg tega z dodatnimi vsebinskimi navedbami v odgovoru na tožbo toženka ne more dopolnjevati razlogov za svojo odločitev, ki jo je sprejela z izpodbijano odločbo, še zlasti pa to ne more storiti z izsledki dokaza, izvedenega za potrebe drugega postopka.
Toženka pred izdajo odločbe tožnika tudi ni seznanila, da njegovega predloga korektivnih ukrepov ne bo sprejela, temveč je izdala izpodbijano odločbo. S takim ravnanjem je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Tožnik v okviru tožbenega ugovora kršitve 9. člena ZUP še navaja, da pred izdajo odločbe ni bil seznanjen z ukrepi za vzpostavitev stanja pred koncentracijo, kot so mu bili naloženi z izpodbijano odločbo. Toženka je izdala Zbirni PRD in ga poslala tožniku v izjavo. Iz vsebine tega PRD sicer izhaja zaključek toženke, da priglašena koncentracija ni skladna s pravili konkurence, ni pa navedeno, da bo v posledici te ugotovitve tožniku s to isto odločbo (torej z odločbo o prepovedi koncentracije (po 50. členu ZPOmK-1), kot bi se dalo sklepati iz zaključka PRD) tudi naložila ukrepe za odpravo učinkov izvedene prepovedane koncentracije na podlagi 53. člena ZPOmK-1 in kakšni bodo ti ukrepi po vsebini, kar je potem storila z izpodbijano odločbo.