ZMZ-1 člen 6, 6/1, 45, 45/8, 20, 23, 23/1, 24. Pravilnik o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito člen 14.
mednarodna zaščita - jezik v postopku - osebni razgovor - načelo materialne resnice - relativna kršitev postopka - obveznost pridobitve, proučitve in upoštevanja informacij o izvorni državi - razlogi preganjanja - subjekt preganjanja - družinsko nasilje
ZMZ-1 ne določa, da mora biti prosilcu za mednarodno zaščito zagotovljeno prevajanje v njegov materni jezik, temveč v jezik, ki ga razume.
Tožena stranka je s tem, ko pooblaščencu tožnika ob sprejemu prošnje ni dovolila postaviti dodatnih vprašanj, prekršila 14. člen Pravilnika o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito, vendar ta kršitev ni absolutna bistvena kršitev postopka, ki bi sama po sebi terjala odpravo izpodbijane odločbe. Toženi stranki je bilo v obravnavanem primeru mogoče očitati absolutno bistveno kršitev določb postopka, če razgovora takšne kvalitete, kot jo predpisuje Procesna direktiva II, s prosilcem ne bi opravila niti enkrat, ne pa tudi, če ga je v nasprotju z ZMZ-1 in Pravilnikom o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito opravila samo enkrat in ne dvakrat.
Če prosilec zatrjuje okoliščine, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da ne obstajajo ali da niso mogoče oziroma okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja ali resne škode, potem ni podlage za pridobivanje in presojo informacij o izvorni državi.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe se je v obravnavani zadevi iztekel dne 8. 4. 2019, tožba pa je bila vložena priporočeno po pošti dne 10. 4. 2019. Tožba je prepozna, zato jo je sodišče zavrglo kot prepozno.
davčni dolg - odpis - odpis in delni odpis - samostojni podjetnik posameznik - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki
Glede prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo ni mogoče postopati po določbah 101. člena ZDavP-2, saj se ta ne uporablja za samostojne podjetnike posameznike, bodisi aktivne bodisi tiste, ki so prenehali opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.
ZMZ-1 člen 11. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 7. Odvetniška tarifa (2015) člen 11.
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - odmera stroškov zastopanja - svetovalec za begunce - vrednost točke - odvetniška tarifa - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU)
Vsebina prvega odstavka 5. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce se ne razteza na pravico do povračila stroškov, kot jo opredeljuje 11. člen OT.
Tožena stranka bi pri odmeri stroškov morala upošteva tisto vrednost točke, ki je veljala v času izdaje izpodbijane odločbe (torej novo vrednost 0,60 EUR). Ker ni postopala tako, je storila kršitev iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - sklep o popravi pomote - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ker obrazložitev sklepa o stroških, nima vseh sestavin obrazložitve po določbi 214. člena ZUP, sklepa ni mogoče preizkusiti.
V nadaljevanju je tožena stranka izdala popravni sklep o stroških. Tožena stranka s tem, da je tožnici s popravnim sklepom dodatno in drugače odmerila stroške zastopanja kot po prvotno izdanem sklepu, ni (zgolj) popravljala pomote. Za izdajo popravnega sklepa na podlagi 223. člena ZUP torej ni imela pravne podlage. Spremenjeno odločbo bi namreč lahko izdala le na podlagi izrednega pravnega sredstva po določbah ZUP.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki - materialni pogoj
Informacijski pooblaščenec je pravilno ugotovil, da je zahtevani dokument označen s stopnjo tajnosti zaupno, tajni podatki pa predstavljajo izjemo do dostopa do podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa je nadalje Informacijski pooblaščenec tudi pravilno ugotovil, da je sicer podan formalni kriterij za določitev dokumenta za tajnega, ne pa tudi materialni kriterij. Tožeča stranka namreč ni izkazala, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta (očitno lahko) nastale škodljive posledice na enem izmed področij, navedenih v 5. členu ZTP.
Tožeča stranka ni niti specificirala področja, kamor naj bi škodljive posledice lahko segale in še manj take posledice na navedenih področjih v oceni predvidela. Zgolj verjetnost obstoja gospodarske škode (zaradi morebitne nepodelitve navedenih nepovratnih sredstev projekta oziroma višjih cen ponudb pri javnih naročilih) namreč ne zadošča za določitev stopnje tajnosti po 5. členu ZTP, ne da bi se hkrati to nanašalo na našteta interesna področja iz 5. člena ZTP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina
Rok, določen v 8. členu ZPŠOIRSP, je materialni prekluzivni rok, to je rok, s katerim je določeno, do kdaj lahko stranka uveljavlja pravico do denarne odškodnine. Stranka po preteku tega roka izgubi pravico do vložitve zahteve za določitev denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na podlagi tega zakona. Ta rok se je iztekel tri leta po začetku uporabe ZPŠOIRSP, kar je glede na to, da se je ta zakon začel uporabljati 18. 6. 2014, nedelja dne 18. 6. 2017.
Nedelja je dan, ko se v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ po zakonu ne dela, zato se materialni rok, katerega zadnji dan je nedelja, izteče na prvi naslednji delavnik. To velja tudi za obravnavani primer, ko je bil zadnji dan triletnega roka za vložitev zahteve nedelja, kar pomeni, da glede na določbo tretjega odstavka 62. člena OZ za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik, to je ponedeljek 19. 6. 2017.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 20/3, 28, 30, 30-2, 31, 31-2.
mednarodna zaščita - status begunca - izključitveni razlog - preganjanje - nedržavni subjekt - kriminalna združba - krvno maščevanje - status subsidiarne zaščite - resna škoda
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil tožnik s sodbo Višjega sodišča v ... št. K ... z dne 22. 10. 2001 pravnomočno obsojen na 20 let zaporne kazni zaradi kaznivega dejanja poskusa umora. Čeprav tožena stranka ni izrecno ugotovila, ali gre pri poskusu umora za hudo kaznivo dejanje in ali je za takšno dejanje v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora najmanj treh let, je (navedena) ugotovitev tožene stranke, da je pri tožniku podana izključitvena klavzula, pravilna. Čim pa je podana izključitvena klavzula, pa ni podlage za priznanje subsidiarne zaščite.
izvrševanje kazenskih sankcij - procesne predpostavke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pasivna legitimacija
Tožnik s tožbo izpodbija odločbo organa druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba. Ker posledično s tožbo izpodbijani akt ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo.
Tožbo v delu, ki se nanaša na drugotoženo stranko, B.B., zaposleno na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, je sodišče zavrglo tudi iz razloga, ker drugotožena stranka ni oseba iz petega odstavka 17. člena ZUS-1, niti ni drugotožena stranka v svojem imenu izdala akta iz 1. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ustaljena sodna praksa razlaga določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP tako, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena (vsaj dan) kasneje, kot je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - pripadnost posebni družbeni skupini - resna škoda - subsidiarna zaščita
Za izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa begunca mora biti kumulativno podanih več elementov in pri tožniku niso podani razlogi preganjanja (pripadnost določeni skupini ljudi) in že zaradi tega mu ni mogoče priznati statusa begunca. Obveznemu služenju vojaškega roka so torej podvrženi vsi prebivalci razen nekaterih izjem, zato ni mogoče govoriti o preganjanju, ki bi bilo podano zaradi nekih posebnih individualnih okoliščin na strani tožnika.
Splošno nehumano in poniževalno stanje v zaporih, ki so ga deležni vsi zaporniki, in možnost nastanka škode zaradi tega stanja, ne more biti podlaga za priznanje subsidiarne zaščite, saj iz ugotovljenega dejanskega stanja ni razvidno, da bi šlo za namerno diskriminatorno obravnavo prav določenih skupin zapornikov, med katere bi sodil tudi tožnik.
Odlok o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov (2009) člen 25. ZUP člen 214, 237, 273. ZBPP člen 46.
vračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Določba 273. člena ZUP obravnava situacijo spremembe ali odprave odločbe upravnega organa v zvezi z upravnim sporom. Iz izreka odločbe z dne 23. 11. 2018 pa nikjer ne izhaja, da bi bila v predmetnem sodnem sporu izpodbijana odloča z odločbo z dne 23. 11. 2018 odpravljena ali spremenjena.
V konkretnem primeru je organ prve stopnje v svoji odločbi ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev brezplačne vozovnice. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, na kakšen način je to ugotavljal in na podlagi česa je to ugotovil. Razvidno ni niti, katerega izmed pogojev iz 1. alineje prvega odstavka 25. člena Odloka o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov tožnik ne izpolnjuje. Posledično izpodbijana odločba nima obrazložitve skladne z 2., 3., 5. in 6. točko prvega odstavka 214. členom ZUP.
V predmetni zadevi je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo tožbe v upravnem sporu in za sestavo ene pripravljalne vloge. Organ za Bpp je tožnikovi odvetnici izplačal znesek 238,68 EUR iz naslova brezplačne pravne pomoči. Za take primere ZBPP določa, da so nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca stroški sodnega postopka. Posledično je sodišče toženi stranki naložilo, da znesek v višini 238,68 EUR nakaže v korist proračuna Republike Slovenije, preostalih 46,32 EUR pa tožeči stranki.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Kršiteljica je bila poučena, da kolikor zahteve za sodno varstvo ne vloži, lahko plača tudi polovico izrečene globe. Kot izhaja iz spisovnega gradiva upravnega organa, kršiteljica pravnega sredstva (zahteve za sodno varstvo) zoper izdan plačilni nalog ni vložila, tega pa ne uveljavlja niti v tožbi pred tem sodiščem, zaradi česar je predmetni plačilni nalog postal pravnomočen in izvršljiv in je tako bila odločitev tožene stranke o začetku izvršbe pravilna in zakonita.
Tožba je tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče zadevo presoja v okviru postavljenega tožbenega zahtevka. Sodišče pri tem opozarja, da nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato v tožbi izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.
davek od dohodka pravnih oseb - odsvojitev poslovnega deleža - izplačilo dividend - povezane osebe - zloraba davčnih predpisov
Po določbah 58. člena ZDavP-2 je plačnik davka oseba, ki v svoje breme izplača dohodek, od katerega se izračuna, odtegne in plačuje davčni odtegljaj. Bistveno za opredelitev plačnika davka je torej, kdo v svoje breme dohodek izplača. To pa je bila v konkretnem primeru tožeča stranka, ki je nesporno opravila izplačilo kupnine za poslovne deleže na podlagi sklenjene prodajne pogodbe fizičnim osebam in s tem postala plačnik davka iz 58. člena ZDavP-2.
Ker se po izteku celotne kazni, na katero se nanaša prošnja za pogojni odpust (o kateri je odločeno z izpodbijano odločbo), pravni položaj tožnika tudi ob zanj ugodni odločitvi sodišča ne bi mogel spremeniti, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
davek na dediščine in darila - nastanek davčne obveznosti - razpolaganje z nepremičnino - pogoji za odmero davka
Iz listin je bilo v konkretnem primeru razvidno, da je B.B., to je darovalka po sporazumu, z nepremičnino razpolagala že pred sklenitvijo sporazuma, ki ga je predložil v odmero tožnik in da predmet prenosa in s tem obdavčitve več ne obstoji. To pa pomeni, da ni pogojev za odmero po predloženem sporazumu in zato je finančni organ ravnal pravilno, ko je postopek odmere ustavil.
ZSRR-2 člen 27, 27/1, 27/2, 27/3. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 3, 22.
prispevki za socialno varnost - zaposlovanje - brezposelnost - vračilo prispevkov za socialno varnost
27. člen ZSRR-2 je razumeti tako, da se ta posebna spodbuda nanaša na prikrajšanega delavca s problemskega območja, na katerem ima delodajalec sedež in kjer izvaja dejavnost, ter da namen spodbude ni samo v tem, da spodbuja gospodarsko dejavnost oziroma zaposlovanje s strani delodajalca, temveč da hkrati povečuje možnosti za zaposlovanje delavcev s problemskih območij, na katerih vlada visoka brezposelnost. Takšen zaključek temelji že na citiranem zakonskem besedilu tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2, obenem pa je skladen tudi s cilji pomoči, kot so opredeljeni v 3. členu Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje, in ki so tako v znižanju stroškov podjetjem kot tudi v izboljšanju položaja manj razvitih upravičenih območij glede zaposlenosti.
ZSICT člen 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1, 30/2. ZS člen 89.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - nevestno opravljanje dela - pogoji za razrešitev
Neupoštevanje pravil znanosti in stroke, ki ne povzročijo hujših škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence (lažja nevestnost) sodnega tolmača predstavlja lažjo disciplinsko kršitev, za katero je predviden (zgolj) pisni oziroma javni opomin. Šele hujša nevestnost ali ponovitev disciplinskih kršitev, za katere je sodnemu tolmaču že bil pravnomočno izrečen disciplinski ukrep in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno ali pošteno opravljal delo sodnega tolmačenja predstavlja hujšo disciplinsko kršitev, za kar je najprej predvidena denarna kazen, zatem začasen odvzem licence in šele nato trajen odvzem licence - razrešitev - odvisno od teže kršitve in njenih posledic, povzročene škode, stopnje odgovornosti, prejšnjega dela in vedenja osebe, zoper katero se vodi disciplinski postopek.