Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/g, 2/g-1, 3, 3/2, 3/2-2, 17, 18, 18/1, 18/1-d.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - družinski člani - diskrecijska klavzula - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Po Uredbi št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva „družinski člani“ pomenijo le člane družine, ki je že obstajala v državi izvora, kar pa v konkretnem primeru ni. Tožnik in njegova sedanja žena sta se namreč spoznala šele po tem, ko je tožnik v Italijo kot prosilec za mednarodno zaščito že vstopil.
Tožnik ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti v Italiji v smislu drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe, ki bi preprečevala vrnitev tožnika pristojnim organom Italije, ki je prevzela pristojnost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.
Do brezplačne pravne pomoči je upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh. Zgolj dejstvo, da je tožničina mati zaprosila za brezplačno pravno pomoč ne pomeni začetka postopka, pač pa se pravdni postopek, v katerem se uveljavlja odškodnina, prične šele s trenutkom, ko je vložena tožba. Tožnica nima izkazane aktivne procesne legitimacije za vložitev odškodninske tožbe zaradi malomarnega zdravljenja njene matere, zatorej s tožbo, ki jo namerava vložiti, nima verjetnega izgleda za uspeh.
Toženka je sicer naštela razrede in s tem blago ter storitve, za katere želi pridobiti zaščito prijavljeni znak in katere ščiti prejšnja znamka, ter ugotovila, da se primerjano blago prekriva v razredu 29 po NK, in da prekrivanje oziroma enake ali zelo podobne storitve najdemo tudi v razredu 40 po NK. Vendar pa pri tem ni pojasnila pomena oziroma vloge razlike med storitvami iz razredov 39 in 35 po NK za primerljivost relevantnega blaga in storitev, zato opravljena primerjava blaga in storitev temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Brezplačna pravna pomoč se ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoč. Po presoji sodišča to velja tako za vložitev tožbe in nadaljnje pravno svetovanje ter zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje kot tudi za vložitev pravnih sredstev v takšnem upravnem sporu. Sodišče je že v obstoječi sodni praksi pri presoji ustavne skladnosti opisane zakonske ureditve izhajalo iz podmene, da se s takšno ureditvijo preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/1. ZUPJS člen 13.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - materialni položaj - razpolaganje s premoženjem - osebni stečaj
Osebni stečaj se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP. Tožnica v upravnem postopku (niti v tožbi) ni zatrjevala razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivila po lastni volji in jih zato toženka ni mogla presojati.
obsojenec - kazen zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - obrazložitev odločbe - prosti preudarek
Ukrep iz 98. a člena ZIKS-1 nima kaznovalnega namena, ampak gre za institut varnostne narave, s katerim naj bi se v konkretnem primeru zagotovilo, da obsojeni tožnik s svojim vedenjem ne bi huje motil delavcev zavoda. V izpodbijani odločbi pa ni obrazloženo, v čem se kaže zatrjevana hujša motnja pri delu delavcev zavoda oziroma na kakšen način so tožnikova pisanja vplivala na opravljanje dela delavcev zavoda in zakaj je tožnikovo ravnanje mogoče opredeliti kot „hujšo motnjo“.
GZ člen 43, 43/1, 43/1-8, 116, 116/4, 116/4-4, 117, 117/2, 117/2-3. ZUreP-2 člen 220, 220/2, 221, 221/2. Uredba o spremembah Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 19, 30, 30/2, 30/9. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
Iz obrazložitve ni mogoče nedvoumno razbrati ali se tožnikova zahteva nanaša na legalizacijo objekta v izmeri 928,70 m2 ali objekta v izmeri 199,28 m2. To tudi iz upravnega spisa ne izhaja, saj je tožnik v vlogi za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka zapisal, da je predmet legalizacije objekt s površino 199,28 m2, v pisnem delu dokumentacije pa je za legalizacijo obširno opisano, kako je bil zgrajen “glavni objekt in severozahodni prizidek“ v izmeri 729,40 m2 in “prizidek v izmeri 199,28 m2 na zahodni strani“. Nejasno je torej ostalo to, kar je za odmero komunalnega prispevka bistveno, tj., kaj je glede na dokumentacijo za legalizacijo sploh predmet zahteve za legalizacijo. Če pa je ta dokumentacija nejasna, mora organ pristojen za odmero komunalnega prispevka, pred njegovo odmero to vprašanje razčistiti tako, da o tem ne bo nobenega dvoma ter to ugotovitev tudi razumljivo obrazložiti.
Ob primerjavi gabaritov iz upravnih aktov je tako že na prvi pogled očitno, da obravnavani objekt, to je prizidek, tlorisnih dimenzij cca 15,5 m x 3,40 m, višinskih gabaritov pritličja in mansarde, nima podlage v nobenem izmed naštetih upravnih dovoljenj in da gre za povsem drug objekt v razmerju do objektov, ki so bili dovoljeni z upravnimi akti. Zato obravnavane gradnje ni mogoče obravnavati niti kot neskladne gradnje v smislu 153. člena ZGO-1 po nobenem od navedenih upravnih dovoljenj.
upravni spor - molk organa - tožba zaradi molka organa - prekinitev upravnega postopka - rok za izdajo odločbe - prekinitev teka procesnega roka - preuranjena zahteva - preuranjena zahteva za izdajo začasne odredbe
Zaradi prekinitve upravnega postopka, v katerem se odloča o tožničini vlogi, niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo njene tožbe, vložene zaradi molka tožene stranke. V času prekinitve postopka namreč ne teče rok za izdajo odločbe, prav tako organ ne more opravljati nobenih procesnih dejanj. Šele po tem, ko bo v sodnem postopku odločeno o predhodnem vprašanju, zaradi katerega je tožena stranka postopek prekinila, bo pričel teči rok za izdajo odločbe v upravnem sporu, to pa pomeni, da je tožnica tožbo zaradi molka upravnega organa vložila prezgodaj in jo je sodišče zato zavrglo. Procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe je tožba, ki je prestala predhodni preizkus, kar pomeni, da mora sodišče v primeru, ko tožbo zavrže, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Tožnika utemeljeno ugovarjata, da iz obrazložitve odločbe ni jasno razvidno v postopku ugotovljeno dejansko stanje, obrazložitev pa je pomanjkljiva tudi v smislu razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. O predlogu za opustitev cepljenja odloča toženka, podlago za odločanje pa predstavlja strokovno mnenje komisije, kar pa toženke ne odvezuje dolžnosti, da svojo odločitev ustrezno obrazloži in se pri tem konkretno izreče glede navedb in dokazov tožnikov.
Izpodbijani sklep je skop, saj le citira predpise, na podlagi katerih je tožena stranka razdelila sredstva za izvajanje programov športa. Sklicevanje samo na zakonsko podlago ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o odločilnih dejstvih, glede predmeta, namena Javnega razpisa, o merilih za vrednotenje prijavljenih športnih programov, ki so v obliki točkovnega sistema.
upravna izvršba - ukrep veterinarskega inšpektorja - upravna izvršba s prisilitvijo - izvršilni naslov
V postopku za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe organ ne ugotavlja niti ne presoja, ali je izvršilni naslov zakonit. Izključena je možnost izpodbijanja zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, torej dispozitiva odločbe, ki se izvršuje, ker se v izvršbi ne odloča meritorno o upravni zadevi, ki je predmet izvršitve. Zakonitost in pravilnost odločbe, ki se izvršuje, lahko stranka izpodbija v upravnem postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi, zakonitost dokončne odločbe pa tudi s tožbo v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesna predpostavka
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka dne 16. 10. 2019 prejela sodbo Upravnega sodišča RS, s katero je bila odpravljena njena odločba o zavrnitvi prošnje za podaljšanje subsidiarne zaščite. 30-dnevni rok za izdajo nove odločbe iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 se je tako iztekel 15. 11. 2019. Iz upravnega spisa je nadalje razvidno, da je tožena stranka 4. 2. 2020 prejela urgenco za izdajo sodbe v nadaljnjih 7 dneh, kar je po poteku 30-dnevnega roka za izdajo nove odločbe. Rok 7 dni se je tako iztekel 11. 2. 2020. Tožba zaradi molka organa je bila nato vložena 25. 2. 2020, torej ni bila vložena preuranjeno.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče je po vpogledu v upravni spis ugotovilo, da tožnica ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč za začetek nepravdnega postopka. Glede na navedeno je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, saj tožena stranka ni izhajala iz dejstva, da je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč in navajala odprt pravdni postopek, ampak je izhajala iz tega, kot da prosi za brezplačno pravno pomoč za začetek novega sodnega postopka.
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno, česar tožnica ne prereka. Zato so podane okoliščine, zaradi katerih je bilo treba obravnavano tožničino zahtevo zavreči.
mednarodna zaščita - rok za izdajo odločbe - molk organa
Rok za odločitev o prošnji za mednarodno zaščito v rednem postopku se sicer lahko podaljša v primerih velikega števila prošenj za mednarodno zaščito, vendar pa je bil v obravnavani zadevi rok podaljšan tako za dlje kot 9 mesecev po tretjem odstavku, kot tudi za več kot tri mesece po četrtem odstavku 47. člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - bistvena kršitev določb postopka
Sporno je, ali je Alžirija ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin zanj varna država (druga alineja prvega odstavka 62. člena ZMZ-1). S tem v zvezi pa tožena stranka ni upoštevala omenjenih tožnikovih navedb, da mu v Alžiriji grozi maščevanje pripadnikov terorističnih enot. To pomeni, da so razlogi izpodbijane odločbe tudi v tem delu tako bistveno pomanjkljivi, da se je ne da preizkusiti, kar prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
stavba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - površina objekta - obrazložitev odločbe
Organ je sicer postopek dopolnil, vendar v njem ni razjasnil neskladja med izdanimi odločbami in ugotovljeno kvadraturo objekta oziroma ni pojasnil, na kakšen način je prišlo do spremembe pri odmeri kvadrature nadomestila za uporabo predmetnega stavbnega zemljišča. Tako izpodbijana odločba ni obrazložena in konkretizirana do te mere, da bi se jo dalo preizkusiti. Zgolj navedba, da odmerna odločba temelji na uradnih evidencah, ob tem pa tožena stranka razpolaga z dokazom, da je bila predhodna kvadratura za odmerno odločbo drugačna, ne zadošča za argumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče vsebino odločbe preizkusiti in na podlagi katere bi tožeči stranki bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.
dostop do informacij javnega značaja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločba organa druge stopnje, zoper katero je naperjena tožba, ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Predmet sodne presoje je v konkretnem primeru odločitev organa druge stopnje, s katero je tožena stranka ugodila pritožbi prosilca in odpravila 1. in 5. alinejo odločbe tožnice in zadevo v tem delu vrnila tožnici v ponoven postopek. Izpodbijana odločba ne vsebuje vsebinske odločitve oziroma z njo postopek odločanja o zadevi ni končan.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - identiteta prosilca - zavajanje organa
Ne glede na predloženo slabo vidno fotokopijo osebne izkaznice z navedbo imena C.C. in dana pojasnila tožnika v zvezi z zapisom imena sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je tožnik v lastnoročni izjavi dne 18. 5. 2020 zapisal svoje ime kot D.D., kar nedvomno kaže na to, da je odločitev tožene stranke, ki je presodila, da je tožnik zavajal organe z dajanjem napačnih informacij ali zamolčanjem pomembnih informacij o identiteti ali državljanstvu, kar bi lahko vplivalo na odločitev po 3. alineji 52. člena ZMZ-1, povsem pravilna.