V konkretnem primeru je z odpravo prve zavrnilne odločbe nastalo stanje, ko o samem zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja še ni bilo odločeno. Nobena zakonska določba v takem primeru upravnemu organu ne preprečuje, da ob tem, ko mora ponovno odločiti o zahtevku in v zvezi s tem uporabiti predpis, tega ne bi uporabil (ga razložil) drugače, kot je to storil v prvem postopku.
ZV-1 člen 14, 14/2, 37, 201, 201/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/1-10, 50a, 50a/3, 209, 209/1-4.
vodno soglasje - projektni pogoji - projektne rešitve - soglasje k projektnim rešitvam - investicijska vzdrževalna dela
Treba je upoštevati, da se soglasje daje k projektnim rešitvam oziroma k predloženemu delu PGD, ki je v zvezi s predmetom soglašanja. Za izdajo soglasja so torej pomembni podatki, ki jih vsebuje ta dokument, in ne izjava stranke. Ker je iz predloženega PGD razvidno, da gre za novogradnjo in ne za rekonstrukcijo dela mlina, upravni organ ni (bil) dolžan ugotavljati resničnosti zatrjevanj tožnice, drugačnih od tistih, ki so navedena v samem projektu.
Tožnik je dolžan predložiti dokaz o obstoju pravice graditi, ne pa navajati okoliščin, ki so oziroma bodo podlaga za njeno ugotovitev. Ker mora investitor navedeno dokazilo predložiti z zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, je logičen zaključek, da mora z njim razpolagati že v času vložitve zahteve in tudi ob izdaji gradbenega dovoljenja, v nasprotnem primeru je zahteva vložena preuranjeno in jo je treba zavrniti.
Ker v obravnavanem primeru odločitev o usodi gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku ni odvisna od morebitno ugotovljenega priposestvovanja, ne gre za predhodno vprašanje.
zaslišanje v upravnem postopku - zagotovitev navzočnosti - denarna kazen - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani akt se nanaša izključno na zagotovitev navzočnosti tožeče stranke na procesnem dejanju, torej na nemoten potek postopka, in v ničemer ne posega v odločitev o materialno pravno določenih pravicah oziroma obveznostih tožeče stranke, do katere bo pripeljal ta postopek.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/3, 19, 19/1. ZUP člen 87, 87/2. ZGO-1 člen 69, 69/1.
gradbeno dovoljenje - vročitev odločbe - upravni spor - položaj stranskega udeleženca - začasna odredba
Na dejstvo, da je bil osebi priznan položaj stranskega udeleženca, pa je mogoče sklepati tudi na podlagi konkludentnih dejanj upravnega organa – npr. na podlagi tega, da je osebo povabil na ustno obravnavo, ji vročil odločbo na način, ki se zahteva za vročanje odločb strankam v postopku, da je kot dovoljeno obravnaval njeno pritožbo (je ni zavrgel iz razloga, ker jo je vložila neupravičena oseba) ipd.
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja in njegovo spremembo se izdana odločba vroči tako strankam in stranskim udeležencem, kot tudi drugim subjektom, za katere je zakonodajalec menil, da morajo biti seznanjeni s temi odločbami. Razlika je v tem, da se prvim vroči z vročilnico po ZUP, drugim subjektom pa le pošlje (navadno).
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi je obstoj tožbe v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 1, 1/3, 3, 3/1, 15, 66, 66/1, 66/1-2, 66/1-4. ZUP člen 260, 260-1, 267, 267/3. OZ člen 353, 353/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - obnova uničenega objekta - obnova postopka - novo dejstvo in dokaz
Ne more biti dvoma, da so izjeme v 3. odstavku 1. člena ZGO-1 določene iz razloga, ker gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah (naravne in druge nesreče, izredno ali vojno stanje), ko se zahteva in pričakuje nujno (torej tudi hitro) ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
ZVO-1 člen 54, 54/2, 54/2-6, 57, 64, 64/2, 70, 70/2, 73, 73/2, 92, 92/4. ZUP člen 140, 140/2, 140/3, 142, 142/2. ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 6, 6/1. Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (2007) člen 14.
okoljevarstveno soglasje - okoljevarstveno dovoljenje - vplivno območje - območje vrednotenja - stranski udeleženec - dokazovanje - upravni postopek - upravni spor
Ker se pri določanju vplivnega območja naprave upošteva verjetnost vpliva na zdravje in premoženje ljudi (3. odstavek 70. člen ZVO-1), enako pa tudi pri določanju takega območja za nameravane posege (6. točka 2. odstavka 54. člen ZVO-1), medtem ko so za določitev območja vrednotenja določeni drugi parametri, zgolj dejstvo, da nepremičnine tožnikov ali njuno bivališče leži v območju vrednotenja, samo po sebi še ne pomeni, da sta s tem vključena tudi v vplivno območje. Za določanje obsega vplivnega območja je bistveno, da se na njem pričakuje, da bo nameravani poseg ali delovanje naprave povzročil obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi, zato za ugotovitev o nepravilno določenem vplivnem območju ne zadostuje le zatrjevanje napačnih podatkov, ki jih je uporabil pripravljalec poročila o vplivih na okolje, ampak bi tožnika morala za drugačno vplivno območje predložiti dokaz.
Ker tožnika v postopku kljub pozivu dokazov nista predložila in sta celo izrazila mnenje, da ti niso potrebni, se ne moreta sklicevati na to, da jima organ v ponovljenem postopku ni dal (ponovne) možnosti dokazovanja zatrjevanih dejstev.
Gradnja brez gradbenega dovoljenja v času, ki preteče do njegove t.i. legalizacije, pomeni za investitorja tveganje, da bo tak objekt obravnavan kot nelegalna gradnja, v primeru naknadne pridobitve gradbenega dovoljenja pa kot neskladna gradnja, če obstoječi objekt ne ustreza pogojem izdanega upravnega dovoljenja.
Del gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na odstranitev dela objekta, je treba obravnavati le kot dovoljenje za tovrstni poseg v prostor, ne pa kot eno od faz gradnje objekta v nastajanju.
Z nastopom pravnomočnosti sodbe je prenehal tožnikov pravni interes za izdajo začasne odredbe, saj bi glede na navedeno določbo 2. odstavka 32. člena ZUS-1 z njo lahko dosegel odložitev izvršitve izpodbijanega akta le do izdaje pravnomočne odločbe.
denacionalizacija - prenos nepremičnine v začasno uporabo - pravni nasledniki upravičenca
Prenos nepremičnine v začasno uporabo je dopusten tudi pravnim naslednikom upravičenca in ne zgolj upravičencem glede na določbo 68. člena ZDen, saj je njen namen zavarovanje zahtev za denacionalizacijo, torej, da se prepreči, da bi bila izpolnitev zahteve v odločbi onemogočena ali otežena.
ZEKom člen 3, 36, 40. ZDRad člen 16. ZJN-2 člen 17.
omrežje prizemne digitalne radiodifuzije - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - dodelitev radijske frekvence - postopek izvedbe javnega razpisa
Postopek izvedbe javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za omrežje prizemne digitalne radiodifuzije je predpisan v določbah ZEKom in ZDRad, ki v svojih določbah nikjer ne predpisujeta analogne uporabe ZJN-2, saj tudi ne gre za tak postopek.
znamka - prijava znamke - podobnost blaga in storitev
Kljub identičnosti znamk z zelo razlikovalno naravo je nujno dokazati podobnost blaga in storitev. Zavedati se je treba, da močne znamke blaga ne napravijo podobnega, temveč zgolj stopnjujejo obstoj verjetnosti zmede.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, je originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena SPZ. Kontrolna funkcija prometa s kmetijskimi zemljišči s tem ni opuščena, le izvaja jo v tem primeru sodišče.
davek na promet nepremičnin - predmet obdavčitve - odplačni prenos lastninske pravice - priznanje lastninske pravice - povečanje vrednosti nepremičnine
Med obdavčljive transakcije je po zakonu izrecno vključen tudi prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastninske oziroma solastninske pravice kot posledica povečanja vrednosti nepremične, v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja.
ZUP člen 286, 286/2. SPZ člen 216. ZUreP-1 člen 110, 110/9.
služnost v javno korist - izvršitev odločbe o ustanovitvi služnosti v javno korist - varstvo izvrševanja služnosti
Varstvo izvrševanja služnosti pred neupravičenim motenjem služnostnega upravičenca ne pomeni izvršitve upravne odločbe, s katero je bila služnost ustanovljena (ta se je namreč izvršila s samo izdajo odločbe oziroma njeno dokončnostjo), pač pa je služnostni upravičenec upravičen, da varuje vzpostavljeno razmerje pred motenjem na podlagi splošnih predpisov, ki urejajo služnosti.
ZDavP člen 15, 18, 23. ZASP člen 146, 151/2, 151/3. ZDU-1E člen 15, 15/3.
carina - davčni postopek - razkritje podatkov - kolektivni upravljavec avtorskih pravic - javno pooblastilo
Glede na vsebino pooblastila in kolektivnega upravljanja avtorskih pravic po 146. členu ZASP, pooblastila po ZASP ni mogoče razumeti kot javno pooblastilo oziroma pooblastilo, ki ima javen značaj v smislu ZDU, v izvrševanju upravnih nalog. Zato tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru tožnik nima javnega pooblastila za opravljanje upravnih nalog in mu ni mogoče razkriti podatkov, ki se nanašajo na druge pravne osebe, brez njihove izrecne pisne dovolitve (15. in 18. člen ZDavP-2), saj pogoji za razkritje podatkov tožniku po 23. in 24. členu ZDavP-2 niso izpolnjeni, ker ne gre za nosilca javnih pooblastil. Gre za pooblastilo zasebnopravne narave, ki ga daje ZASP tožniku kot kolektivnemu zastopniku avtorjev.
vojni veteran - status vojnega veterana - oddajniki in zveze - novinar
Ker tožnik ni bil obveznik delovne dolžnosti v enoti Oddajniki in zveze, ne izpolnjuje enega izmed zakonsko določenih pogojev za priznanje statusa vojnega veterana po točki j) 7. alineje 2. člena ZVV. Zato je tožena stranka, ne glede na to, ali tožnik morebiti izpolnjuje druge pogoje iz navedene določbe, njegov predlog pravilno zavrnila, saj se status vojnega veterana po tej določbi lahko prizna samo, če so se delovne dolžnosti izvajale v podjetjih (oziroma enoti), ki jih ta določba taksativno navaja.
skrbništvo - postavitev skrbnika - pooblastilo za zastopanje - stranka v postopku - izguba procesne sposobnosti med postopkom
Stališče, da se tožeči stranki kot nečakinji od A.A., udeležba v postopku kot stranki ne prizna, ni (več) sporno. Stališče je v ustaljeni upravnosodni praksi sprejeto kot skladno z določbami ZUP ter ZZZDR.
Določba 57. člena ZUP, po kateri pooblastilo ne preneha, če stranka izgubi procesno sposobnost, se nanaša na le na pooblastilo za zastopanje, ki ga je v konkretnem upravnem postopku pooblaščencu dala procesno sposobna stranka. Gre torej za položaj, ko stranka procesno sposobnost izgubi med postopkom, in ne za položaj, ko je stranka procesno nesposobna nima že ob uvedbi postopka.
Po določbah 100. člena ZDoh-2 se v primeru, kadar zavezanec odsvoji kapital na način, določen v drugem odstavku tega člena (gre za tri taksativno navedene primere odsvojitve, med drugim je to podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku) davčna obveznost zavezanca v trenutku odsvojitve ne ugotavlja. Gre torej za izjemo od splošnega pravila, po katerem vsakršna odsvojitev podleže obdavčitvi, zato določbe ni mogoče širiti na situacije, ki z njenim opisom niso zajete.
ZDen člen 6, 6/2, 68. ZUP (1986) člen 217, 217/2, 292, 292/2.
denacionalizacija - začasna odredba - namen izdaje začasne odredbe - zavarovanje za škodo
Namen izdaje začasne odredbe po določbi 68. člena ZDen je preprečitev razpolaganja s premoženjem, ki bi lahko onemogočilo vračanje v obliki in obsegu postavljenega zahtevka. Nevarnost, da bi utegnilo priti do takega razpolaganja, je nedvomno izkazana v primerih, kadar je zahtevana oblika vračanja sporna in obstajajo nasprotni interesi med udeleženimi strankami.
Izpodbijani sklep je nezakonit, ker prvostopni organ ni odločil o predlogu tožeče stranke, da hkrati z začasno odredbo za čas do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari naloži položitev zavarovanja za nastalo premoženjsko škodo, ki bi ji nastala z izvršitvijo predlagane začasne odredbe v primeru, da z odločbo o glavni stvari zahtevku stranke z interesom ne bi bilo ugodeno.