CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019262
OZ člen 9, 15, 112, 239, 239/1. ZPP člen 243, 358, 358-5.
pogodba o dobavi električne energije - terminska pogodba - spremenjene okoliščine - predčasen odstop od pogodbe - tožba na razvezo pogodbe - pogodbena kazen - pacta sunt servanda - ničnost pogodbenega določila - sodni izvedenec - zmotna uporaba materialnega prava
Kljub naknadnemu pogajanju soglasna volja pogodbenih strank za spremembo pogodbe ni bila dosežena. Ker toženki nimata niti sodbe na razvezo pogodbe, bi morali pogodbo izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ). Tega nista storili, saj sta od pogodbe predčasno odstopili. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da morata toženki skladno s pogodbo plačati tožeči stranki dogovorjeno pogodbeno kazen.
Glede na nihanje cen energije je logično in sprejemljivo, da se je tožeča stranka z določilom o pogodbeni kazni zavarovala pred eventualnim odstopom od pogodb s strani odjemalcev električne energije in s tem preprečila svojo škodo. Zato določilo o pogodbeni kazni po prepričanju pritožbenega sodišča ni nemoralno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00013248
EZ-1 člen 270, 270/1. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2012) člen 3, 3-18, 34, 34/6, 43.
spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodbeno razmerje - sprememba načina ogrevanja - odklop iz sistema ogrevanja - soglasje - trditveno in dokazno breme - delilnik stroškov za ogrevanje - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog
Ker tožeča stranka toplotno energijo dovaja zgolj do skupnega odjemnega mesta, je na podlagi 18. točke 3. člena in šestega odstavka 34. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana pravilen tudi zaključek sodišče prve stopnje, da je z dnem, ko je tožena stranka postala lastnica posameznih delov v zadevni stavbi, sklenjeno tudi pogodbeno razmerje s tožečo stranko. Glede na to pa so nerelevantne pritožbene trditve, da tožeča stranka ni izkazala, da bi v prostor tožene stranke dobavljala toploto. V trditveni in dokazni sferi tožene stranke je bilo namreč izkazovanje, da je za spremembo priključitve na sistem pridobila soglasje tožeče stranke (prvi odstavek 270. člena EZ-1).
ZNP člen 7, 7/1, 35, 35/1, 104, 168, 168/1. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - omejitev lastninske pravice - obligatornost naroka - kontradiktornost postopka
Sodišče sprejme sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom (prvi odstavek 168. člena ZNP). Tak poseben predpis je EZ-1, ki v petem odstavku 473. člena določa, da se postopek za omejitev lastninske pravice šteje za nujen, če je javna korist izkazana v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, in če razlastitveni upravičenec pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini 1/2 ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi. Ob odločanju o dovolitvi sodnega pologa sodišče ne presoja obstoja predpostavk za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca.
EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1. URS člen 26. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 11a.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - POGODBENO PRAVO
VSL00012810
ZPP člen 76, 76/1, 212. ZGD-1 člen 3, 3/6, 672.
stranke - aktivna in pasivna legitimacija - pasivna legitimacija - samostojni podjetnik kot dolžnik - prenehanje opravljanja dejavnosti - pravno nasledstvo družbe - trditveno in dokazno breme - ugovor pasivne legitimacije - podjetnikova odgovornost za obveznosti - pogodba o prodaji in nakupu električne energije - dobava električne energije
Podlaga za presojo aktivne oziorma pasivne legitimacije pravdnih strank so dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Teh dejstev pa sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti.
Prenehanje dejavnosti podjetnika ne pomeni tudi prenehanja pravne osebe. Postopka, ki se je začel zoper podjetnika, zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti slednjega, tako ni treba prekiniti. Stranka je namreč od vsega začetka le fizična oseba.
pravica dostopa do omrežja za prenos električne energije - dostop do omrežja električne energije - nelegalna gradnja - ranljivi odjemalci in nujna oskbra - romska skupnost - pravica do varnosti - kolizija pravic
Določilo 51. člena EZ-1, na katerega se sklicuje tožnik, v njegovem primeru nedvomno ni uporabno. Tožnik namreč ni (ranljivi) odjemalec električne energije, ker doslej nesporno (še) ni (bil) legalno priključen na omrežje. Objekt, v katerem živi, je nelegalna gradnja, zato tožnik ne izpolnjuje pogojev po 147. členu EZ-1 za priključitev na omrežje, prav tako ne predpisanih tehničnih zahtev iz 149. člena EZ-1. Posebne pravice, ki jih tožnik kot pripadnik romske skupnosti terja zase v zvezi z dostopom do električnega omrežja, pa so v očitni koliziji z ustavno pravico do varnosti.
ZNP člen 7, 7/1, 168, 168/1. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUPUDPP člen 53, 53/2. ZUreP-1 člen 110, 110/3.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - obligatornost naroka - kontradiktornost postopka
Za odločitev o sodnem depozitu ni pomembno vprašanje ustreznosti cenitve, ki je bila podlaga za izračun odškodnine. Ali so podani pogoji za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca ter ali bo predlagateljica s položitvijo odškodnine in varščine res že prosta svoje obveznosti, ni stvar tega postopka, zato bo moral pritožnik te svoje ugovore, vključno s pomisleki glede domnevne kršitve pravil konkurenčnega prava in prava javnega naročanja, uveljavljati v upravnem postopku.
ENERGETIKA - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00014538
ZP-1 člen 14, 14/2, 15a, 17, 17/5, 66, 154. ZPOmK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 9, 73, 73/1, 73/1-2, 73/2. EZ člen 4, 23, 23a, 23a/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (2005) člen 14, 19. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 1.
obstoj prekrška - prepoved zlorabe prevladujočega položaja - podjetje - pojem podjetja - sistemski operater distribucijskega omrežja - obvezna državna gospodarska javna služba - omrežnina - obračunavanje omrežnine - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - pravica do pritožbe - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - globa, predpisana v razponu - razlogi za pritožbo
Iz izreka odločbe o prekršku prekrškovnega organa nedvomno izhaja, da se očita storitev prekrška A. A. kot odgovorni osebi pravne osebe, ker je kot direktor postopal v imenu in na račun pravne osebe, pri čemer mora kot direktor pravne osebe razpolagati s posebnim znanjem, ki ga zahteva vodenje pravne osebe, in skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe ter je tako v izreku odločbe prekrškovnega organa nedvomno opredeljena odgovornost A. A. kot neposrednega storilca, ki mora skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe, česar pa direktor ni upošteval, ker je prepustil EDP, da so zaračunavali PPJEE proizvajalcem (uporabnikom) električne energije v obliki obračuna na podlagi dejansko izmerjenih prevzetih količin, ne da bi te uporabnike enotno obravnavali na vsem enotnem slovenskem trgu proizvajalcev in odjemalcev električne energije.
Glede na zakonodajo in Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije z dne 21. 6. 2007 višje sodišče ugotavlja, da so dejansko in pravno pravilne ugotovitve prekrškovnega organa in sodišča ter posledično pravilni razlogi odločbe o prekršku in sodbe, da je imela pravna oseba SODO d.o.o. monopol, ki ji je omogočal, da uporabnikom distribucijskega omrežja zaračunava obvezno plačevanje za storitve gospodarske javne službe (GJS) SODO.
Pravna in odgovorna oseba neutemeljeno izražata mnenje, da GJS SODO ni mogoče presojati z vidika skladnosti s pravili konkurence, ker ne predstavlja podjetja po 1. točki 3. člena ZPOmK-1, ki bi bilo podvrženo uporabi in spoštovanju 9. člena ZPOmK-1.
Dejstvo, ki ga uveljavlja pritožba, da je omrežnina za PPJEE javna dajatev, ki je prisilna in nepovratna in jo pravna oseba pobira na podlagi javnih pooblastil, nima nobenega vpliva na pravilnost ugotovitev, da se je dajatev nepravilno in v nasprotju s pravili konkurenčnega prava obračunavala uporabnikom elektrodistribucijskih omrežij s področja različnih EDP.
Po določilu 3. člena ZST-1 je zavezanec za plačilo takse tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če zakon ne določa drugače. V obravnavanem primeru se postopek vodi na predlog predlagateljic, ki sta zato tudi zavezanki za plačilo sodnih taks. Po določilu 104. člena ZNP (na katero se sklicujeta predlagateljici) trpi stroške postopke udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Citirano določilo ne nalaga plačila taksne obveznosti nasprotnemu udeležencu, ki mu plačilo odškodnine niti ni bilo naloženo. Citirano določilo je podlaga za razporeditev stroškovnega bremena pri odločitvi o zadevi. Še vedno pa ostane taksna obveznost zaveza tistega, ki predlaga uvedbo postopka ali posameznega dejanja. To pa sta v obravnavanem primeru predlagateljici.
OZ člen 190, 190/1. EZ-1 člen 372, 372/2, 374, 374/2, 374/3, 375, 375/1, 375/5, 376, 376/4, 376/5, 518, 518/2, 554.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - pogoji za pridobitev pravice - spremenjene okoliščine - ugotovitvena odločba - časovna veljavnost odločbe - učinek za nazaj - prepoved retroaktivnosti - poseganje v pridobljene pravice - prenehanje pogodbe - neupravičena pridobitev
Na podlagi tretjega odstavka 15. člena zadevne pogodbe in drugega odstavka 20. člena Uredbe v zvezi s 3. alinejo 9. člena Pravil oziroma 12. člena zadevne pogodbe v zvezi s 5. alinejo 9. člena Pravil ter petega odstavka 376. člena EZ-1 pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore, to pa je, glede na odločbo Agencije za energijo, v zadevnem primeru z dnem 15. 1. 2015. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da od 16. 1. 2015 dalje temelj obveznosti tožeče stranke zagotavljati podporo toženi stranki ni bil več podan, zato je tožena stranka vtoževani znesek prejete podpore dolžna vrniti tožeči stranki.
Če nastopijo spremenjene okoliščine (prenehanje lastništva proizvodne naprave), potem po samem zakonu pravica preneha, saj je že dokončno oziroma pravnomočno priznana pravica priznana samo ob časovnem dejanskem in pravnem stanju izdane odločbe, če pa se dejansko stanje spremeni tako, da ni več pogojev za priznanje pravice, ta preneha. Agencija za energijo je po ugotovitvi, da tožena stranka zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičena do podpore, izdala ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do podpore za nazaj. Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki samo ugotavlja prenehanje pravice, lahko učinkuje za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je pomembno za prenehanje pravnega razmerja. Prav tako pa lahko Agencija za energijo na podlagi izrecnega pooblastila iz tretjega odstavka 374. člena EZ-1 izda odločbo, s katero odpravi (torej z učinkom ex tunc, za nazaj) odločbo o dodelitvi podpore.
EZ-1 člen 473, 473/5, 473/6. ZNP člen 35, 35/1, 168, 168/1.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - postopek za pridobitev služnosti v javno korist - nujen postopek - stroški nepravdnega postopka
Določba petega odstavka 473. člena EZ-1 kot enega od pogojev, da se postopki za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po omenjenem zakonu vodijo kot nujni, določa, da mora razlastitveni upravičenec pri sodišču dati v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi (s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini). Da je v teku upravni postopek ustanovitve služnosti v javno korist zoper nasprotno udeleženko, ki teče na podlagi 473. člena EZ-1, je predlagatelj izkazal. To pa je bilo za ugoditev njegovemu predlogu v tem postopku ključno oziroma edino pomembno.
sodni depozit - vrnitev depozita - varščina kot škoda - varščina
Predlagatelj je v skladu s 309. členom OZ določil, da se varščina izplača nasprotni udeleženki le v primeru, da slednja predloži sodišču sporazum med strankama (udeležencema tega postopka) o odškodnini ali pa ustrezno sodno odločbo (o tej odškodnini). Ker nasprotna udeleženka takšne listine ni predložila in ker je prvo sodišče pravilno ugotovilo tudi, da so razlogi za položitev tega dela depozita odpadli, je bil predlagatelj upravičen zahtevati vrnitev tega dela depozita.
lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - predlog za sodni depozit
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujnega, če je izkazana javna korist, kar ugotavlja upravni organ. Ko predlagatelj pri sodišču v hrambo položi znesek, kot ga določa zakon, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002655
EZ-1 člen 54, 78, 97, 98, 98/1, 98/3, 98/4, 516, 554. URS člen 153. - člen 48, 48/1. EZ člen 64s.
trg električne energije - gospodarska javna služba - izvajanje gospodarske javne službe - dejavnost distribucijskega operaterja - dejavnost operaterja trga z elektriko - financiranje gospodarske javne službe - plačila za evidentiranje zaprtih pogodb - uporaba določb uredbe - usklajenost pravnih aktov
Pravila o koliziji pravnih aktov so bila v sodbi sodišča prve stopnje uporabljena pravilno, zato se tožeča stranka neutemeljeno zavzema za to, da se v primeru nasprotja med določbami EZ-1 in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo uporabljajo določila slednje.
ustavitev dobave električne energije - poslovna odškodninska odgovornost - refleksna škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da napake oziroma škoda, ki naj bi nastala na napravah tožeče stranke, niso posledica napetostnih upadov, za katera bi odgovarjala tožena stranka. S tem pa sta odpadla elementa odgovornosti tožene stranke in vzročne zveze med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke.
EZ člen 4, 4-15, 4-55, 23b, 23b/4, 64j, 64j/1, 64n, 64n/4, 64n/4-1, 71, 71/1. OZ člen 34, 34/2, 35. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 2-13, 2-19, 5, 5/2, 5/2-1. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem člen 2, 2-7, 9, 9/1, 9/3, 9/4. Pravila za delovanje Centra za podpore člen 41, 41/1, 41/4.
plačilo finančne pomoči za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – podpora – zagotovljeni odkup električne energije – prodajna pogodba – distribucijsko omrežje – javno omrežje – merilno mesto – prevzemno-predajno mesto
Merilno mesto iz Soglasja in Pogodbe oziroma prevzemno-predajno mesto iz Odločbe se nahaja na stiku z javnim distribucijskim omrežjem, kar evidentno izhaja iz vsebine teh aktov in pomena pojma „javno omrežje“, kot je opredeljen v Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so za presojo utemeljenosti višine tožbenega zahtevka relevantne količine, izmerjene na merilnem mestu št. 07-00016.
ENERGETIKA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085894
EZ-D člen 52. Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 5.
plačilo terjatve – pravna podlaga – verzija – kvalificiran proizvajalec električne energije – pravica do prejemanja podpor – podpora za električno energijo – obveznost sistemskih operaterjev – obveznost odkupa električne energije – pogodba o odkupu električne energije od kvalificiranega proizvajalca – sklenitev pogodbe
Ker 52. člen EZ-D izrecno določa, da plačilo podpore preide na toženko samo za odkupljeno električno energijo, se obveznost toženke ne nanaša tudi na električno energijo, ki je bila v omrežje zgolj oddana, preden je bila sklenjena pogodba med upravljavcem omrežja in toženko kot kvalificirano proizvajalko električne energije.
ZIZ člen 32, 162. ZRud člen 45. ZRud-1 člen 13, 13/2, 57, 150b, 150b/3.
izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice – rudarska pravica – ugasnitev rudarske pravice – prenehanje predmeta izvršbe – ustavitev izvršbe
Rudarska pravica za izkoriščanje je dolžniku ugasnila, ker ni v roku podpisal dodatka h koncesijski pogodbi, s katerim ministrstvo potrdi rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje. Koncesijska pogodba preneha z ugasnitvijo rudarske pravice za izkoriščanje, kar pomeni, da predmeta izvršbe ni več. Zato je sodišče prve stopnje zaradi prenehanja predmeta izvršbe pravilno ustavilo izvršbo in razveljavilo že opravljena izvršilna dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084714
ZPP člen 1, 7, 212, 458, 458/1. EZ člen 4, 4-18, 4-101, 88. Sistemska obratovalna pravila člen 38, 40, 85.
pogodba o dobavi električne energije – poraba energije – dejansko stanje – spor majhne vrednosti – dobavitelj energije – uporabnik omrežja – plačilo dobavljene električne energije – količina dobavljene in porabljene energije – trditveno in dokazno breme glede višine zahtevka – merjenje električne energije – sodna pristojnost – upravna stvar
Konkretni spor ni spor med tožencem (ki je uporabnik) in sistemskim operaterjem oziroma organizatorjem trga, pač pa spor med tožencem in tožnico kot dobaviteljico. Za te spore pa EZ v 88. členu pristojnosti Agencije ne določa in je sodna pristojnost zato podana.
OZ člen 84. EZ-1 člen 554. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem člen 46. Splošni pogoji za oskrbo manjših poslovnih odjemalcev z električno energijo člen 12. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 104.
pogodba o dobavi električne energije - dobava električne energije preko tretje osebe - sistemski operater distribucijskega omrežja - odstop od pogodbe - prenehanje z dobavo električne energije - najemna pogodba za poslovni prostor - kupec električne energije - najemnik - imetnik soglasja za priključitev - pogodba o dostopu do omrežja - neaktivnost najemodajalca - breme plačila po prekinitvi - zamenjava dobavitelja - odpovedni rok - datum prekinitve
V medsebojna razmerja v konkretni zadevi so vključeni štirje: tožeča stranka kot dobavitelj električne energije, tožena stranka kot kupec električne energije, SODO kot operater omrežja, ki je z imetnikom soglasja o priključitvi (najemodajalcem) sklenil pogodbo o dostopu do omrežja, in najemodajalec, ki je tisti, ki lahko uveljavlja pravico do ustavitve distribucije električne energije. Bistveno vprašanje tako je, ali neaktivnosti najemodajalca (imetnika soglasja za priključitev) naprtiti v breme najemniku, torej toženi stranki, ali v breme dobavitelju.
Toženec ni bil pogodbena stranka, ki bi imela s SODO sklenjeno pogodbo o dostopu do omrežja, zato je ne bi mogel prekiniti. To pa položaja tožene stranke ob odstopu od Pogodbe o dobavi v tej zadevi ne more bremeniti.
V tej konkretni zadevi je bila tožeča stranka tista, ki bi morala ob odpovedi Pogodbe o dobavi s strani kupca, ki ni imetnik soglasja za priključitev, odpoved v primernem roku sprejeti, hkrati pa sama urediti vse potrebno, da bi imetnik soglasja za priključitev bodisi zamenjal dobavitelja, bodisi da brez odlašanja pride do ustavitve distribucije električne energije. Tudi tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na to, da je to dolžna storiti le ob sklenitvi pogodbe, zato bi te možnosti v razmerju do najemodajalca lahko poskušala izkoristiti. Pogodbo o dobavi je tožeča stranka sklepala kot strokovnjak s tega področja, pri tem pa, kar je bistveno, iz dejanske podlage izpodbijane sodbe sploh ne izhaja, da bi bila Pogodba o dobavi sklenjena s soglasjem imetnika za priključitev. Tožeča stranka se zato neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je toženec sam sklenil Pogodbo o dobavi, ki se nanaša na merilno mesto v lasti tretjega. Posledično pa je nepošteno, da mora najemnik poravnati stroške, nastale v času, ko je tožeča stranka urejala ustavitev distribucije električne energije z imetnikom soglasja za priklop.