sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - poslovna celota - pritožbe upnikov - mnenje upniškega odbora - odložitev prodaje
Upniški odbor nima pristojnosti, da bi stečajnemu upravitelju karkoli nalagal. Zato 5. točka sklepa, sprejeta na tej seji upniškega odbora, ni izvršljiva. Stečajni upravitelj je vezan le na navodila sodnika, ki vodi postopke. Le ta navodila so zanj obvezna
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085812
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/5, 8/6. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 9, 173, 173/3. ZAgrS člen 48 – 53.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – pritožbene novote – dopustna pritožbena novota – pogoj nekrivde – nepravočasna pritožba – upoštevanje nepravočasne pritožbe
V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.
ZFPPIPP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 14/2-3(2), 50. OZ člen 395.
insolventnost - trajnejša nelikvidnost - prezadolženost - razlika med trajnejšo nelikvidnostjo in prezadolženostjo - razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti - postopek osebnega stečaja - solidarna obveznost
Insolventnost je položaj, ki nastane, če je dolžnik trajneje nelikviden ali plačilno nesposoben. Trajneje nelikviden je takrat, kadar v daljšem obdobju ni sposoben poravnati svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, plačilno nesposoben pa je, če je prezadolžen. Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za plačilo vseh njegovih obveznosti. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od obeh položajev, torej ali nastop trajnejše nelikvidnosti ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – STVARNO PRAVO
VSL0085039
ZDen člen 24, 26, 88, 88/1, 72. OZ člen 92. SPZ člen 66. ZLS člen 100. ZFPPIPP člen 22, 22/2, 279, 279/2, 299, 299/4, 299/5. ZPP člen 2, 7, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 285.
prodajna pogodba – zakupna pogodba – ugotovitev ničnosti pogodbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – postavitev novega zahtevka – izbrisna tožba – sprememba sodne prakse pri oblikovanju tožbenega predloga – prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – razpolaganje – prenos lastninske pravice – obremenitev lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami – sklenitev zakupne pogodbe – pravica obligacijskega prava – pravni interes za ugotovitveno tožbo – stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – zamuda prijave izločitvene pravice v stečajnem postopku
Prvi odstavek 88. člena ZDen določa prepoved razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve.
Ker ZDen ni opredelil pojma „razpolaganje“, ga je treba razlagati po splošnih pravilih civilnega prava, in sicer kot pravni promet z lastninsko pravico na stvari (odsvojitev oziroma prenos lastninske pravice na stvari) in kot obremenjevanje lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami (zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica – 2. člen SPZ).
odločitev o stroških postopka – upravičenost do povrnitve stroškov za odvetnika – posvet s stranko in pregled dokumentacije – sprejem pooblastila s strani odvetnika – procesno dejanje – podaja soglasja k umiku tožbe
Stranka ima pravico, da tekom celotnega postopka za zastopanje pooblasti odvetnika. Že sprejem pooblastila predvideva seznanitev odvetnika z zadevo ter posvet, nenazadnje pa je odvetniška družba po prejemu pooblastila v postopku opravila procesno dejanje s tem, ko je privolila v umik tožbe, zato teh stroškov nikakor ni mogoče šteti kot nesmotrne stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080091
ZOR člen 99, 99/1, 99/2. OZ člen 1060. ZTLR člen 21, 23, 24, 25, 26, 33. SPZ člen 33. ZPP člen 196, 213, 257, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dogovor o gradnji – pridobitev lastninske pravice na originaren način – vlaganje v tujo nepremičnino – spojitev – gradnja na tujem zemljišču – nova stvar – razlaga pogodb – sporna pogodbena določila – skupen namen pogodbenikov – sosporništvo – zavrnitev dokaznega predloga
V primeru, ko je vsebina zapisanega dogovora sporna, za njegovo razlago ne zadošča zgolj jezikovna razlaga. Ugotovljivost vsebine dogovora iz njegovega zapisa ni argument, s katerim je mogoče zavrniti oz. odreči ugotavljanje prave volje pogodbenikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080098
OZ člen 117, 190. ZPP člen 2, 2/1, 318, 357.
nezmožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja – neupravičena pridobitev – sklepčnost – pogoji za izdajo zamudne sodbe – prekoračitev tožbenega zahtevka – pomota v zahtevku
Verjetno je pri oblikovanju tožbenega zahtevka res prišlo le do pisne pomote, vendar bi prvostopenjsko sodišče kljub temu moralo odločiti znotraj oblikovanega tožbenega zahtevka.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085553
SPZ člen 68. OZ člen 3, 56, 56/1, 130, 130/1, 417, 417/1. SZ-1 člen 24.
stroški upravljanja – poslovni prostori – stroški obratovanja – upravnik – pasivna stvarna legitimacija – lastnik – najemnik – cesija – pogoji za veljavnost cesije – pogodba v breme tretjega – prosto urejanje obligacijskih razmerij – domneva o popolnosti listine
Materialnopravni zavezanec za plačilo stroškov in bremen, ki nastanejo v zvezi z obratovanjem poslovnih prostorov, je njihov lastnik. To izhaja iz 68. člena SPZ, ki določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. SPZ pa ne daje podlage, ki bi najemnika zavezovala k plačevanju obveznosti iz naslova obratovanja neposredno upravniku. Na podlagi zakona tako sploh ne obstaja terjatev tožeče stranke (upravnika) nasproti najemnikom, zato tožeča stranka te svoje (neobstoječe) „terjatve“ nasproti najemnikom ni mogla cedirati na toženo stranko (lastnico poslovnih prostorov).
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - prezadolženost - trajnejša nelikvidnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - solidarna obveznost dolžnika - izvršilni postopek za poplačilo upnikove terjatve - zavarovanje terjatve
Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To pa je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za poplačilo vseh njegovih obveznosti. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od obeh položajev, to je ali nastop trajnejše nelikvidnosti, ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na določbe 395. člena Obligacijskega zakonika pravilno pojasnilo, da dolžnikova solidarna obveznost pomeni, da dolžnik odgovarja za celotno obveznost do upnice. Zato za presojo utemeljenosti upnikovega predloga ni pomembno, kakšno premoženje ima žena dolžnika. Tudi dejstvi, da je za poplačilo upničine terjatve že v teku izvršilni postopek ter da ima upnica terjatev ustrezno zavarovano, nista ovira za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, kot to zmotno meni pritožnik.
sprememba upnika – odstop terjatve s pogodbo – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – preživninska terjatev – zapadla terjatev – prenosljivost terjatve – terjatev, povezana z osebnostjo upnika
Prepoved oziroma neprenosljivost terjatev, ki so povezane z osebnostjo upnika, se nanaša na pravico, povezano z osebo, ne pa na zahtevke, ki iz nje izhajajo.
S pogodbo o odstopu terjatve, overjeno po notarju, ki jo je priložila nova upnica, so bile na sedanjo upnico prenesene terjatve, ki so že zapadle in o katerih obstaja veljavni izvršilni naslov, zato ni razloga, ki bi preživninskemu upravičencu preprečeval razpolaganje z že zapadlimi, a neizplačanimi zneski preživnine in so le-ti lahko predmet cesijske pogodbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNI ZAVODI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085006
ZASP člen 33, 33/2, 101, 101/, 101/2, 103, 104, 104/1, 168, 168/1. OZ člen 3. ZRTVS-1 člen 3, 4, 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 2, 2/1, 7, 8, 163, 163/3, 185, 185/1.
civilna kazen – višina civilne kazni – kriteriji za odmero civilne kazni – neupravičena uporaba avdiovizualnega dela – delna predelava – vključitev avtorskega dela v drugo delo – avdiovizualna priredba – film – primeren honorar – prisilna licenca – posnetki iz arhivov – programska produkcija – svoboda urejanja obligacijskih razmerij – odločanje v mejah zahtevka – sprememba tožbe – razpravno načelo – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – specifikacija stroškov
Toženka je sicer razmeroma kratke sekvence (dobro minuto in pol) tožnikovega avdiovizualnega dela brez njegovega dovoljenja, brez plačila in brez navedbe avtorstva uporabila v nekem svojem delu. Toženka je poleg honorarja za kazen dolžna plačati še 160 %.
Varstvo avdiovizualno avtorskega dela ni povezano z materialnim nosilcem, ne z njegovo vrsto ne s številom le-teh.
ZST-1 člen 11, 11/2, 14, 14/1. ZBPP člen 14, 14/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – fizična oseba – premoženjsko stanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je posedovano premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, upnice plačila sodnih taks ni mogoče oprostiti.
ZIZ člen 17, 17/1. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev prehodne določbe OZ - učinkovanje ustavne odločbe - upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku
Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno tečejo „do plačila“, pač pa, da to pomeni „do prenehanja obveznosti“.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 404, 407, 407/4. KZ-1 člen 82.
osebni stečaj – ustavitev postopka odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe – novela ZFPPIPP-G – namen odpusta obveznosti
Drži sicer pritožbena navedba, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred začetkom stečajnega postopka. Vendar to za odločitev o odpustu obveznosti, kot rečeno, ni pomembno. Pomembno je, kdaj se izpolnijo pogoji za izbris kazni iz kazenske evidence. Če se izpolnijo po preteku preizkusnega obdobja, tak dolžnik ne more veljati za poštenega v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
trditvena podlaga tožbe – uporabnina – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje – vzrok za izselitev – izselitev zaradi nevzdržnih razmer – psihično in fizično nasilje – odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – dokazna ocena – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je takoj po razvezi zahtevala razdružitev skupnega premoženja. Iz tožbe sledi, da v pravdi ne trdi, da bi se izselila zaradi enega dogodka oziroma nasilja tik pred izselitvijo. Tudi sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil en sam dogodek tik pred izselitvijo. Sodišče verjame tožnici, da je zapustila sporno hišo zaradi nevzdržnih razmer oziroma nasilja toženca, in sicer fizičnega in psihičnega.
ZST-1 člen 11, 11/3. ZBPP člen 14, 14/1. ZPP člen 212.
predlog za odlog plačila vseh sodnih taks - premoženjsko stanje upnika - premoženjsko stanje družinskih članov - takojšnje plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard - povprečni mesečni dohodek na družinskega člana - premoženje predlagatelja - slab dohodkovni položaj predlagatelja - vrednost premoženja - pomen premoženja za preživljanje - minimum dejstev
V danem primeru ni mogoče spregledati, da je upnica poleg tega, da je solastnica četrtine hiše, v kateri živi, tudi solastnica polovice hiše v gradnji, da je solastnik druge polovice njen mož, da imata prihranke na bančnih računih ter da višine le-teh upnica ni navedla. Enako velja za prihranke upničinega sina. Upnica in njen mož pa imata tudi vsak svoj avto. Ob tako izkazanem premoženjskem stanju upnice in njenih družinskih članov, glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je zgoraj navedeno premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, predlogu upnice za odlog plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi. Upnica bi morala že v predlogu navesti minimum tistih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je njen predlog utemeljen. Navedla pa je le, naj ji sodišče zaradi minimalnih sredstev za preživljanje odobri 24-mesečni odlog plačila vseh taks v tem postopku.
plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedenca po poteku roka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - načelo koncentracije postopka - sorazmernost - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - demenca - zastopanje po odvetniku - skrbnost odvetnika
Ker tožnik ni navedel opravičljivih razlogov, zaradi katerih odvetnik ob potrebni skrbnosti ne bi mogel pravočasno predlagati podaljšanja roka, za pravilnost odločitve ni pomembno, ali je podan dvom o tožnikovi procesni sposobnosti.
Ob splošni določbi 286.a člena ZPP, katere namen je enak, tj. zagotovitev koncentracije postopka, sankcije za strankino nepravočasno aktivnost v zvezi s predložitvijo dokazov pa so prožnejše, se postavlja vprašanje, ali je sankcija iz 153. člena ZPP (opustitev izvedbe dokaza v primeru zamude roka za plačilo predujma) sorazmerna z zasledovanim ciljem. V položaju, ko je stranka plačala predujem po izteku roka, a še preden je sodišče opravilo naslednje procesno dejanje, dokaz z izvedencem pa je ključen za dokazovanje enega od odločilnih dejstev, bi mogla biti prestroga.
Izpisek odprtih postavk je lahko le ena izmed listin, predloženih v dokazne namene. ZPP ne daje podlage, da bi sodišče izpisku odprtih postavk podeljevalo večjo dokazno težo. Zato je izpisek odprtih postavk podvržen prosti presoji dokazov v skladu z napotilom iz 8. člena ZPP.
URS člen 33. ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
prepoved razpolaganja in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve mora predlagatelj (poleg verjetnosti obstoja terjatve) izkazati nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Nevarnost mora biti konkretizirana - ne zadošča samo objektivna možnost, da bo dolžnik (tožena stranka) razpolagal s svojim premoženjem, ampak mora biti verjetno izkazano neko konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska. Ne gre torej za to, da tožeča stranka ne more terjatve uveljaviti drugače kot s tožbo, temveč za to, da je potem, ko bo pridobila izvršilni naslov, ne bo mogla uveljaviti v izvršbi, ker to onemogoča dolžnik z odtujevanjem, skrivanjem ali kakšnim drugačnim razpolaganjem s svojim premoženjem.