sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - poslovna celota - pritožbe upnikov - mnenje upniškega odbora - odložitev prodaje
Upniški odbor nima pristojnosti, da bi stečajnemu upravitelju karkoli nalagal. Zato 5. točka sklepa, sprejeta na tej seji upniškega odbora, ni izvršljiva. Stečajni upravitelj je vezan le na navodila sodnika, ki vodi postopke. Le ta navodila so zanj obvezna
trditvena podlaga tožbe – uporabnina – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje – vzrok za izselitev – izselitev zaradi nevzdržnih razmer – psihično in fizično nasilje – odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – dokazna ocena – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je takoj po razvezi zahtevala razdružitev skupnega premoženja. Iz tožbe sledi, da v pravdi ne trdi, da bi se izselila zaradi enega dogodka oziroma nasilja tik pred izselitvijo. Tudi sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil en sam dogodek tik pred izselitvijo. Sodišče verjame tožnici, da je zapustila sporno hišo zaradi nevzdržnih razmer oziroma nasilja toženca, in sicer fizičnega in psihičnega.
pravica sodnega izvedenca do povračila stroškov in nagrade – ustno podajanje izvida in mnenja na naroku – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – razrešitev sodnega izvedenca
Pritožbene navedbe o nestrokovno podanem izvedeniškem mnenju na naroku pomenijo vsebinsko nestrinjanje s podanim izvedeniškim mnenjem, presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca.
URS člen 33. ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
prepoved razpolaganja in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve mora predlagatelj (poleg verjetnosti obstoja terjatve) izkazati nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Nevarnost mora biti konkretizirana - ne zadošča samo objektivna možnost, da bo dolžnik (tožena stranka) razpolagal s svojim premoženjem, ampak mora biti verjetno izkazano neko konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska. Ne gre torej za to, da tožeča stranka ne more terjatve uveljaviti drugače kot s tožbo, temveč za to, da je potem, ko bo pridobila izvršilni naslov, ne bo mogla uveljaviti v izvršbi, ker to onemogoča dolžnik z odtujevanjem, skrivanjem ali kakšnim drugačnim razpolaganjem s svojim premoženjem.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom desne golenice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odmera odškodnine za negmotno škodo (Fischer III.)
odločitev o stroških postopka – upravičenost do povrnitve stroškov za odvetnika – posvet s stranko in pregled dokumentacije – sprejem pooblastila s strani odvetnika – procesno dejanje – podaja soglasja k umiku tožbe
Stranka ima pravico, da tekom celotnega postopka za zastopanje pooblasti odvetnika. Že sprejem pooblastila predvideva seznanitev odvetnika z zadevo ter posvet, nenazadnje pa je odvetniška družba po prejemu pooblastila v postopku opravila procesno dejanje s tem, ko je privolila v umik tožbe, zato teh stroškov nikakor ni mogoče šteti kot nesmotrne stroške.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - prezadolženost - trajnejša nelikvidnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - solidarna obveznost dolžnika - izvršilni postopek za poplačilo upnikove terjatve - zavarovanje terjatve
Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To pa je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za poplačilo vseh njegovih obveznosti. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od obeh položajev, to je ali nastop trajnejše nelikvidnosti, ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na določbe 395. člena Obligacijskega zakonika pravilno pojasnilo, da dolžnikova solidarna obveznost pomeni, da dolžnik odgovarja za celotno obveznost do upnice. Zato za presojo utemeljenosti upnikovega predloga ni pomembno, kakšno premoženje ima žena dolžnika. Tudi dejstvi, da je za poplačilo upničine terjatve že v teku izvršilni postopek ter da ima upnica terjatev ustrezno zavarovano, nista ovira za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, kot to zmotno meni pritožnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085806
OZ člen 45. ZPP člen 87, 87/3, 260, 260/2, 263.
leasing – asignacija – pridržek lastninske pravice – razveljavitev pogodbe – napake volje – grožnja – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme – zaslišanje prokurista – konkretiziranje pritožbenih razlogov – pripoznava dolga – ugovor zastaranja
Prokurist toženca je v postopku lahko zaslišan le kot priča (medtem ko je zakoniti zastopnik lahko zaslišan kot stranka v postopku), ne pa kot stranka. Z navedeno kršitvijo je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določbe drugega odstavka 260. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost sodbe v ničemer ni vplivala. Poleg tega veljajo določbe o dokazovanju s pričami tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank, če ni za zaslišanje strank drugače določeno.
Pritožnik mora v pritožbi konkretizirano navesti pritožbene razloge in se tega bremena ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe in dokazna stališča v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Pravno relevantno vzročno zvezo v konkretnem primeru predstavlja vzročna zveza med opustitvijo potrebnega varstva in nadzorstva imetnika psa, torej toženca, in škodnim dogodkom ter tožniku nastalo škodo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085553
SPZ člen 68. OZ člen 3, 56, 56/1, 130, 130/1, 417, 417/1. SZ-1 člen 24.
stroški upravljanja – poslovni prostori – stroški obratovanja – upravnik – pasivna stvarna legitimacija – lastnik – najemnik – cesija – pogoji za veljavnost cesije – pogodba v breme tretjega – prosto urejanje obligacijskih razmerij – domneva o popolnosti listine
Materialnopravni zavezanec za plačilo stroškov in bremen, ki nastanejo v zvezi z obratovanjem poslovnih prostorov, je njihov lastnik. To izhaja iz 68. člena SPZ, ki določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. SPZ pa ne daje podlage, ki bi najemnika zavezovala k plačevanju obveznosti iz naslova obratovanja neposredno upravniku. Na podlagi zakona tako sploh ne obstaja terjatev tožeče stranke (upravnika) nasproti najemnikom, zato tožeča stranka te svoje (neobstoječe) „terjatve“ nasproti najemnikom ni mogla cedirati na toženo stranko (lastnico poslovnih prostorov).
plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedenca po poteku roka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - načelo koncentracije postopka - sorazmernost - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - demenca - zastopanje po odvetniku - skrbnost odvetnika
Ker tožnik ni navedel opravičljivih razlogov, zaradi katerih odvetnik ob potrebni skrbnosti ne bi mogel pravočasno predlagati podaljšanja roka, za pravilnost odločitve ni pomembno, ali je podan dvom o tožnikovi procesni sposobnosti.
Ob splošni določbi 286.a člena ZPP, katere namen je enak, tj. zagotovitev koncentracije postopka, sankcije za strankino nepravočasno aktivnost v zvezi s predložitvijo dokazov pa so prožnejše, se postavlja vprašanje, ali je sankcija iz 153. člena ZPP (opustitev izvedbe dokaza v primeru zamude roka za plačilo predujma) sorazmerna z zasledovanim ciljem. V položaju, ko je stranka plačala predujem po izteku roka, a še preden je sodišče opravilo naslednje procesno dejanje, dokaz z izvedencem pa je ključen za dokazovanje enega od odločilnih dejstev, bi mogla biti prestroga.
ZFPPIPP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 14/2-3(2), 50. OZ člen 395.
insolventnost - trajnejša nelikvidnost - prezadolženost - razlika med trajnejšo nelikvidnostjo in prezadolženostjo - razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti - postopek osebnega stečaja - solidarna obveznost
Insolventnost je položaj, ki nastane, če je dolžnik trajneje nelikviden ali plačilno nesposoben. Trajneje nelikviden je takrat, kadar v daljšem obdobju ni sposoben poravnati svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, plačilno nesposoben pa je, če je prezadolžen. Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za plačilo vseh njegovih obveznosti. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od obeh položajev, torej ali nastop trajnejše nelikvidnosti ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Izpisek odprtih postavk je lahko le ena izmed listin, predloženih v dokazne namene. ZPP ne daje podlage, da bi sodišče izpisku odprtih postavk podeljevalo večjo dokazno težo. Zato je izpisek odprtih postavk podvržen prosti presoji dokazov v skladu z napotilom iz 8. člena ZPP.
ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3, 106, 106/1, 129, 131c.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – stiki – varstvo in vzgoja otrok – neformalni razgovor – seznanitev strank z vsebino razgovora – preživnina – določitev preživnine – preživninske zmožnosti pravdnih strank – podatki iz uradnih evidenc – višina plače – način življenja
Stališče teorije je, da posebna narava postopka, kot je obravnavani, narekuje izjemno omejitev pravic strank, da se seznanijo s pisnim gradivom in da bi bilo treba de lege ferenda določiti, da vsebina razgovora ne smela biti predstavljena niti v sodbi. Enotno doktrirano stališče je, da je treba otroka zaščititi pred občutkom, da je s svojimi izjavami direktno vplival na to, komu ga bo sodišče dodelilo.
V slovenski sodni praksi je običajno, da podatki iz uradnih evidenc ne izkazujejo realne dejanske preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev. Tudi v toženčevem primeru je sodišče ugotovilo obstoj dejstev, ki indicirajo na višje prihodke, kot jih izkazuje. Če je toženčeva zatrjevana plača enaka povprečni mesečni neto plači v državi, pa to nikakor ne velja za način njegovega življenja. Toženec si namreč lahko privošči redno letno smučanje v tujini, ukvarjanje z mnogimi dragimi športnimi aktivnostmi, je solastnik mobilne hiške na otoku Pagu, lastnik motornega čolna, avtomobila znamke Porsche, uporablja službene avtomobile in je, kot zatrjuje, tudi skupni lastnik hiše (v velikosti preko 300 m2), v kateri prebiva tožnica. Čeprav torej sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti eksaktnih podatkov o tožnikovih mesečnih prejemkih, pa navedene okoliščine in toženčev način življenja izkazujejo, da te presegajo zatrjevani mesečni dohodek 1.150,00 EUR in da so njegove preživninske zmožnosti višje od zatrjevanih predvsem pa višje od tožničinih.
Sodna odločitev se nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času izdaje sodbe. Dejstev, ki jih v času izdaje sodbe še ni bilo, sodišče tudi ni moglo upoštevati, zato ta tudi niso mogla pogojevati nepravilnosti sodbe.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0069161
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/2, 20/3, 212, 212/1. OZ člen 1, 269.
stiki – sodni penali – določitev sodnih penalov – razmerja med starši in otroki – nadomeščanje stikov – sodna poravnava – izvršljivost poravnave – izvršilni naslov
Razmerje med starši in otroki glede stikov ter skrbi za zdravje, telesni in duševni razvoj otroka ni obligacijsko razmerje, za katero bi se uporabljale določbe OZ. Posebnost ureditve razmerja zato tudi izključuje uporabo 269. člena OZ, ki predvideva sodne penale za primer, da dolžnik tudi v primernem dodatnem roku ne izpolni kakšne svoje nedenarne terjatve, katere izpolnitev je že zamudil.
Starša, ki ne izpolnjuje obveznosti glede stikov otrok z drugim od staršev, je z izvršbo mogoče prisiljevati k zagotavljanju stikov le v prihodnje, ne pa tudi za nazaj z nadomeščanjem, kot to predlaga upnik.
Kupec solastnega dela nepremičnine, ki s tem ne postane tudi izključni lastnik, ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni v naravi in pravno formalno razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikovo lastninsko pravico
oprostitev plačila sodnih taks – delni uspeh v postopku – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – plačilo sodne takse – naknadna pridobitev premoženja – rok za izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
O taksni obveznosti stranke lahko sodišče odloči dokler izterjava ni zastarana, to je v petih letih po zapadlosti takse v plačilo (prvi odstavek 9. člena ZST-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080098
OZ člen 117, 190. ZPP člen 2, 2/1, 318, 357.
nezmožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja – neupravičena pridobitev – sklepčnost – pogoji za izdajo zamudne sodbe – prekoračitev tožbenega zahtevka – pomota v zahtevku
Verjetno je pri oblikovanju tožbenega zahtevka res prišlo le do pisne pomote, vendar bi prvostopenjsko sodišče kljub temu moralo odločiti znotraj oblikovanega tožbenega zahtevka.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – neposredno izvršljiv notarski zapis – maksimalna hipoteka
V notarskem zapisu sklenjen sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo maksimalne hipoteke ni primeren izvršilni naslov za izterjavo terjatve iz izvedbene pogodbe.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085812
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/5, 8/6. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 9, 173, 173/3. ZAgrS člen 48 – 53.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – pritožbene novote – dopustna pritožbena novota – pogoj nekrivde – nepravočasna pritožba – upoštevanje nepravočasne pritožbe
V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.