plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedenca po poteku roka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - načelo koncentracije postopka - sorazmernost - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - demenca - zastopanje po odvetniku - skrbnost odvetnika
Ker tožnik ni navedel opravičljivih razlogov, zaradi katerih odvetnik ob potrebni skrbnosti ne bi mogel pravočasno predlagati podaljšanja roka, za pravilnost odločitve ni pomembno, ali je podan dvom o tožnikovi procesni sposobnosti.
Ob splošni določbi 286.a člena ZPP, katere namen je enak, tj. zagotovitev koncentracije postopka, sankcije za strankino nepravočasno aktivnost v zvezi s predložitvijo dokazov pa so prožnejše, se postavlja vprašanje, ali je sankcija iz 153. člena ZPP (opustitev izvedbe dokaza v primeru zamude roka za plačilo predujma) sorazmerna z zasledovanim ciljem. V položaju, ko je stranka plačala predujem po izteku roka, a še preden je sodišče opravilo naslednje procesno dejanje, dokaz z izvedencem pa je ključen za dokazovanje enega od odločilnih dejstev, bi mogla biti prestroga.
Pravno relevantno vzročno zvezo v konkretnem primeru predstavlja vzročna zveza med opustitvijo potrebnega varstva in nadzorstva imetnika psa, torej toženca, in škodnim dogodkom ter tožniku nastalo škodo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069174
ZIZ člen 55, 55/1. OZ člen 233, 233/2. SPZ člen 192 – 200, 196, 196/2, 199, 199/2. ZPP člen 212.
zemljiški dolg – neakcesornost – zavarovalni zemljiški dolg – odstop od pogodbe – zemljiško pismo – izvršilni naslov – razlogi za ugovor
Zmotno je ugovorno stališče, da lahko dolžnik na podlagi drugega odstavka 233. člena OZ uveljavlja vse ugovore iz temeljnega posla glede na to, da sta izdajatelj vrednostnega papirja (dolžnik) in njegov imetnik (upnik) stranki temeljnega razmerja, torej pogodb o finančnem leasingu premičnin in posojilne pogodbe. Stališče bi bilo sprejemljivo, če bi bila predlagana izvršba zaradi izterjave terjatve na podlagi vrednostnega papirja kot verodostojne listine, ne pa tudi v konkretnem primeru, ko se izterjuje zemljiški dolg na podlagi zemljiških pisem kot izvršilnih naslovov. Drugi odstavek 233. člena OZ daje namreč izdajatelju zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil vrednostni papir, pravico uveljavljati napake pravnega posla, na podlagi katerega je bil prenos opravljen. To določbo je treba v izvršilnem postopku razlagati v okviru ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V tem okviru bi lahko dolžnik uveljavljal tudi ugovore, ki izhajajo iz kavzalnega razmerja med njim in upnikom, na podlagi katerega je bil zemljiški dolg na upnika prenesen, na primer odlog plačila, odpoved uveljavljanju zemljiškega dolga v izvršbi pod določenimi pogoji in podobno.
Glede na neakcesornost zemljiškega dolga bi lahko torej dolžnik v izvršilnem postopku uveljavljal le prenehanje zemljiškega dolga, glede na to da je izvršilni naslov zemljiško pismo in je zaradi načela formalne legalitete izvršilno sodišče nanj vezano.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - neznatna škoda - stroški postopka zavarovanja znotraj pravdnega postopka - uporaba napačne tarife - odvetniška tarifa
Obstoj hipoteke ne zožuje dolžnikovih lastninskih upravičenj na nepremičnini - lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje.
Poleg tega se po njenih lastnih navedbah za nepremičnine, za katere je predlagala izdajo začasne odredbe, kupec ne bo našel. Če je temu tako, pa s predlagano začasno odredbo tožeča stranka ne more doseči namena zavarovanja.
Postopek v zvezi z izdajo začasne odredbe v tem gospodarskem sporu je samostojni postopek znotraj pravdnega postopka. Odločitev o predlogu za izdajo začasne začasne odredbe pa ne v stroškovnem pogledu niti v pogledu odločitve o začasni odredbi na izid pravde nima nobenega vpliva. Ker sta prej veljavna Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 67/2003, s spremembami) in sedaj veljavna Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 2/2015) vsebinsko popolnoma enaki, pa zaradi uporabe napačne Tarife materialno pravno ni bilo nepravilno uporabljeno.
ZPP člen 337, 337/1. SZ-1 člen 103, 103/3, 104, 104/4. ZUP člen 7.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – opominjevalni postopek – načelo kontradiktornosti – zamuda na narok – manjša zamuda – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Četrti odstavek 104. člena SZ-1 najemniku ne daje pravice do preselitve zaradi nelikvidnosti, temveč občini omogoča odločitev o tem, ali bo socialno ogroženo osebo namestila v drugo primerno stanovanje.
Tudi manjša zamuda je pač zamuda; če se pripeti iz upravičenih razlogov, jo je mogoče pravočasno sanirati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNI ZAVODI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085006
ZASP člen 33, 33/2, 101, 101/, 101/2, 103, 104, 104/1, 168, 168/1. OZ člen 3. ZRTVS-1 člen 3, 4, 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 2, 2/1, 7, 8, 163, 163/3, 185, 185/1.
civilna kazen – višina civilne kazni – kriteriji za odmero civilne kazni – neupravičena uporaba avdiovizualnega dela – delna predelava – vključitev avtorskega dela v drugo delo – avdiovizualna priredba – film – primeren honorar – prisilna licenca – posnetki iz arhivov – programska produkcija – svoboda urejanja obligacijskih razmerij – odločanje v mejah zahtevka – sprememba tožbe – razpravno načelo – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – specifikacija stroškov
Toženka je sicer razmeroma kratke sekvence (dobro minuto in pol) tožnikovega avdiovizualnega dela brez njegovega dovoljenja, brez plačila in brez navedbe avtorstva uporabila v nekem svojem delu. Toženka je poleg honorarja za kazen dolžna plačati še 160 %.
Varstvo avdiovizualno avtorskega dela ni povezano z materialnim nosilcem, ne z njegovo vrsto ne s številom le-teh.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080091
ZOR člen 99, 99/1, 99/2. OZ člen 1060. ZTLR člen 21, 23, 24, 25, 26, 33. SPZ člen 33. ZPP člen 196, 213, 257, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dogovor o gradnji – pridobitev lastninske pravice na originaren način – vlaganje v tujo nepremičnino – spojitev – gradnja na tujem zemljišču – nova stvar – razlaga pogodb – sporna pogodbena določila – skupen namen pogodbenikov – sosporništvo – zavrnitev dokaznega predloga
V primeru, ko je vsebina zapisanega dogovora sporna, za njegovo razlago ne zadošča zgolj jezikovna razlaga. Ugotovljivost vsebine dogovora iz njegovega zapisa ni argument, s katerim je mogoče zavrniti oz. odreči ugotavljanje prave volje pogodbenikov.
Izpisek odprtih postavk je lahko le ena izmed listin, predloženih v dokazne namene. ZPP ne daje podlage, da bi sodišče izpisku odprtih postavk podeljevalo večjo dokazno težo. Zato je izpisek odprtih postavk podvržen prosti presoji dokazov v skladu z napotilom iz 8. člena ZPP.
oprostitev plačila sodnih taks – delni uspeh v postopku – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – plačilo sodne takse – naknadna pridobitev premoženja – rok za izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
O taksni obveznosti stranke lahko sodišče odloči dokler izterjava ni zastarana, to je v petih letih po zapadlosti takse v plačilo (prvi odstavek 9. člena ZST-1).
Tožnica ni dokazala, da bi ji toženca povzročila pravno priznano škodo.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo odločitev v zvezi s pljunkom, in sicer da je toženec pljunil (le) proti tožnici, kar pa zlasti glede na okoliščine vzajemnega verbalnega in neverbalnega obračunavanje ni doseglo stopnje protipravno povzročene pravno priznane škode, ki bi glede na okoliščine terjala pravično denarno odškodnino kot zadoščenje.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084774
ZPP člen 13, 319, 319/2.
nedopustnost izvršbe – predhodno vprašanje – ugovor res iudicata – skupno premoženje – vlaganja zakoncev v posebno premoženje zakonca – nova stvar
Izvedenec lahko ugotavlja le posamezna dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, sodišče pa mora na podlagi tako ugotovljenih dejstev narediti materialnopravne zaključke, kamor sodi tudi vprašanje, ali so bila vlaganja v nepremičnino tako obsežna, da imajo stvarnopravne učinke.
Stvarnopravni učinki nastopijo, če sta se zaradi vlaganj stanje in vrednost nepremičnine (objekta) toliko spremenila, da se je dejansko spremenila njena identiteta.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0069161
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/2, 20/3, 212, 212/1. OZ člen 1, 269.
stiki – sodni penali – določitev sodnih penalov – razmerja med starši in otroki – nadomeščanje stikov – sodna poravnava – izvršljivost poravnave – izvršilni naslov
Razmerje med starši in otroki glede stikov ter skrbi za zdravje, telesni in duševni razvoj otroka ni obligacijsko razmerje, za katero bi se uporabljale določbe OZ. Posebnost ureditve razmerja zato tudi izključuje uporabo 269. člena OZ, ki predvideva sodne penale za primer, da dolžnik tudi v primernem dodatnem roku ne izpolni kakšne svoje nedenarne terjatve, katere izpolnitev je že zamudil.
Starša, ki ne izpolnjuje obveznosti glede stikov otrok z drugim od staršev, je z izvršbo mogoče prisiljevati k zagotavljanju stikov le v prihodnje, ne pa tudi za nazaj z nadomeščanjem, kot to predlaga upnik.
sprememba upnika – odstop terjatve s pogodbo – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – preživninska terjatev – zapadla terjatev – prenosljivost terjatve – terjatev, povezana z osebnostjo upnika
Prepoved oziroma neprenosljivost terjatev, ki so povezane z osebnostjo upnika, se nanaša na pravico, povezano z osebo, ne pa na zahtevke, ki iz nje izhajajo.
S pogodbo o odstopu terjatve, overjeno po notarju, ki jo je priložila nova upnica, so bile na sedanjo upnico prenesene terjatve, ki so že zapadle in o katerih obstaja veljavni izvršilni naslov, zato ni razloga, ki bi preživninskemu upravičencu preprečeval razpolaganje z že zapadlimi, a neizplačanimi zneski preživnine in so le-ti lahko predmet cesijske pogodbe.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085553
SPZ člen 68. OZ člen 3, 56, 56/1, 130, 130/1, 417, 417/1. SZ-1 člen 24.
stroški upravljanja – poslovni prostori – stroški obratovanja – upravnik – pasivna stvarna legitimacija – lastnik – najemnik – cesija – pogoji za veljavnost cesije – pogodba v breme tretjega – prosto urejanje obligacijskih razmerij – domneva o popolnosti listine
Materialnopravni zavezanec za plačilo stroškov in bremen, ki nastanejo v zvezi z obratovanjem poslovnih prostorov, je njihov lastnik. To izhaja iz 68. člena SPZ, ki določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. SPZ pa ne daje podlage, ki bi najemnika zavezovala k plačevanju obveznosti iz naslova obratovanja neposredno upravniku. Na podlagi zakona tako sploh ne obstaja terjatev tožeče stranke (upravnika) nasproti najemnikom, zato tožeča stranka te svoje (neobstoječe) „terjatve“ nasproti najemnikom ni mogla cedirati na toženo stranko (lastnico poslovnih prostorov).
Kupec solastnega dela nepremičnine, ki s tem ne postane tudi izključni lastnik, ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni v naravi in pravno formalno razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikovo lastninsko pravico
Zgolj premoženjska kazniva dejanja, kolikor ne gre za težja dejanja, praviloma ne odtehtajo posega v osebno svobodo, vendar pa se v obravnavani zadevi obdolžencem očita, da naj bi si protipravno prilastili stvari v skupni vrednosti nekaj čez 90.000,00 EUR, to je v višini, ki bistveno posega v premoženjske pravice posameznika, zaradi česar ni moč trditi, da pripor ni sorazmeren teži kaznivega dejanja.
pravica sodnega izvedenca do povračila stroškov in nagrade – ustno podajanje izvida in mnenja na naroku – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – razrešitev sodnega izvedenca
Pritožbene navedbe o nestrokovno podanem izvedeniškem mnenju na naroku pomenijo vsebinsko nestrinjanje s podanim izvedeniškim mnenjem, presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085812
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/5, 8/6. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 9, 173, 173/3. ZAgrS člen 48 – 53.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – pritožbene novote – dopustna pritožbena novota – pogoj nekrivde – nepravočasna pritožba – upoštevanje nepravočasne pritožbe
V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 404, 407, 407/4. KZ-1 člen 82.
osebni stečaj – ustavitev postopka odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe – novela ZFPPIPP-G – namen odpusta obveznosti
Drži sicer pritožbena navedba, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred začetkom stečajnega postopka. Vendar to za odločitev o odpustu obveznosti, kot rečeno, ni pomembno. Pomembno je, kdaj se izpolnijo pogoji za izbris kazni iz kazenske evidence. Če se izpolnijo po preteku preizkusnega obdobja, tak dolžnik ne more veljati za poštenega v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – neposredno izvršljiv notarski zapis – maksimalna hipoteka
V notarskem zapisu sklenjen sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo maksimalne hipoteke ni primeren izvršilni naslov za izterjavo terjatve iz izvedbene pogodbe.