ZKZ člen 20. ZTLR člen 72. SPZ člen 27, 28, 43, 269.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - priposestvovalna doba
Priposestvovalec, ker gre za originarno pridobitev lastninske pravice, s priposestvovanjem sanira ničnost pravnega posla (sodišče prve stopnje je glede pravnega naslova ugotovilo ničnost po tedaj veljavni določbi 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, U.l. 59/96 in 31/98). Res je torej, da to a priori ne predstavlja ovire za priposestvovanje, vendar pa prvostopenjsko sodišče v tej zadevi očitkov o neutemeljenosti tožbenega zahtevka ni gradilo na dejstvu, da je pravni posel ničen, pač pa predvsem na ugotovitvi, da potrebna desetletna priposestvovalna doba ni potekla. Dobra vera priposestvovalca namreč preneha takoj, ko priposestvovalec na kakršenkoli način izve, da mu ne pripada pravica, ki jo izvršuje.
Predlog za obročno plačilo sodnih taks je možno vložiti najpozneje do izteka roka za plačilo sodne takse, torej v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga.
Obvestilo je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 10. 5. 2016, 15-dnevni rok je tako potekel z dnem 25. 5. 2016, saj se vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka (ne glede na to, kdaj je bilo sodno pisanje dejansko puščeno naslovniku v poštnem nabiralniku).
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča – stavba zgrajena pred letom 2003
V konkretnem primeru prostorski akti, veljavni v času izgradnje stavbe, niso relevantni za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL. Stavba je bila nesporno zgrajena okoli leta 1900.
V tej zadevi je ključno vprašanje lastninjenja in nadaljnje privatizacije vtoževane nepremičnine, ki je bila nekdaj v družbeni lastnini. Ker gre za stanovanje, je potrebno pri reševanju spora izhajati iz predpisa, ki je urejal lastninjenje in privatizacijo stanovanj, to je SZ iz leta 1991. Pravna prednica tožnikov je kot imetnica stanovanjske pravice odkupila stanovanje s pogodbo, sklenjeno na podlagi privatizacijskih določb SZ. V tej pogodbi z dne 11.10.1993 je kot prodajalec in lastnik nastopala družba C.I. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika (ne glede, kdo dejansko je to bil) prenehala. To v konkretnem primeru pomeni, da je (morebitna) toženkina lastninska pravica, tudi če je do sklenitve Pogodbe z dne 11.10.1993 obstajala, s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe prenehala.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - zahtevek za vpis lastninske pravice
V formalnem zemljiškoknjižnem postopku je treba upoštevati tudi načelo dispozitivnosti, in je predlagateljica upravičeno v svojo korist predlagala, upoštevaje vsebino listine, ki je podlaga za vpis, vpis glede spornih parcel do solastninskega deleža 1/3.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081212
SPZ člen 115. ZPSPP člen 19. ZPP člen 163, 163/2, 452, 452/2.
poslovna stavba – najem – obratovalni stroški – aktivna legitimacija dobavitelja – pasivna legitimacija lastnika – pasivna legitimacija najemnika – spor majhne vrednosti – narok – izrecna zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog za zaslišanje – pravdni stroški – zahteva za povrnitev stroškov – opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Tožnica ni bila stranka pogodb, na katere se sklicuje pritožnica, zato prvostopenjsko sodišče teh ni moglo upoštevati za presojo razmerja med dobaviteljem in toženko.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja zgolj (relativno) pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, in ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb.
Stranka mora v sporih majhne vrednosti, kadar dejansko stanje sicer je sporno, mogoče pa je odločiti na podlagi pisnih dokazov, izvedbo naroka izrecno zahtevati. Pri tem ni mogoče šteti, da dokazni predlog z zaslišanjem strank ali prič pomeni takšno zahtevo.
Kadar stranka zahteva povrnitev pravdnih stroškov (vključno s pritožbenimi), mora opredeljeno navesti, kateri ti stroški so. To pomeni, da mora navesti postavke, za katere zahteva povrnitev, in znesek po vsaki postavki.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – res iudicata – zavrženje ponovnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – prejemnik denarne socialne pomoči
Po prejemu plačilnega naloga je tožnica ponovno podala predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker je od 1. 5. 2016 upravičena do denarne socialne pomoči v višini 30,06 EUR. Dejstvo, da je tožnica v času, ko bi morala plačati sodno takso upravičena oziroma prejema denarno socialno pomoč, je upravičena tudi do oprostitve plačila sodne takse.
Preklic je pravica (upravičenje) darovalca odstopiti od pogodbe, in daje darovalcu le
pravno možnost, da z enostransko
izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, povzroči prenehanje pogodbe. N
aknadno
odpadla podlaga darilne pogodbe povzroči prenehanje pogodbe, če darovalec svoje upravičenje uresniči. Njegova pravica je časovno omejena z
zastaralnimi roki.
Pri razvezni sodbi gre za odločbo oblikovalne narave, predmet predhodnega vprašanja je lahko le tako vprašanje, ko gre za ugotovitveno naravo sodne odločbe (in je tako vprašanje lahko predmet samostojnega obravnavanja v drugem sodnem postopku).
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 15, 134. ZPP člen 339, 339/2-1.
sestava sodišča – pristojnosti strokovnega sodelavca – zakonska pooblastila za odločanje – postopek v zvezi z odgovornostjo za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni bilo pravilno sestavljeno, ko je odločilo o ugovoru dolžnikovega dolžnika po strokovni sodelavki (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Strokovni sodelavec namreč nima zakonskega pooblastila, da odloča o ugovoru dolžnikovega dolžnika (delodajalca oz. izplačevalca pokojnine) v postopku v zvezi z odgovornostjo za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov po 134. členu ZIZ, saj to opravilo ni med taksativno naštetimi opravili iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ZIZ. Ker so pristojnosti strokovnega sodelavca izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko.
Dejstvo, da je obsojenec že v času izreka sodbe v predmetni zadevi bil na prestajanju zaporne kazni po drugi sodbi, na tek zastaranja izvršitve kazni nima nikakršnega vpliva. Nalog za izvršitev kazni namreč ni prekinil tek zastaranja izvršitve zaporne kazni. Zastaranje izvršitve kazni ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti. Ovire zaradi katerih se kazen ne sme izvršiti pa so lahko pravne ali dejanske narave. Veljavna kazenska zakonodaja upošteva samo ovire pravne narave, torej tiste, ki temeljijo na zakonu. Takšna ovira je na primer odložitev izvršitve kazni. V tem primeru se čas odloga izvršitve kazni ne všteje v zastaralni rok, ki po prenehanju te ovire, začne teči znova.
V KZ-1 ali drugih zakonih pa ni nikjer določeno, da se zaporna kazen, v času prestajanja druge (predhodne) zaporne kazni, ne bi smela izvršiti. V tem primeru gre namreč za ovire dejanske narave, na katere se določbe drugega odstavka 92. čl. KZ-1 ne nanašajo.
Zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni. Takšnih posledic pa ne more imeti nalog za razporeditev na prestajanje kazni obsojencu, ki je v tem času že v priporu ali pa na prestajanju kakšne druge zaporen kazni. Zato je širjenje določbe tretjega odstavka 94. čl. ZKP o prenehanju teka zastaranja izvršitve zaporne kazni, katero je obsojeni že nastopil, na drugo izrečeno kazen, katere pa še ni nastopil ampak je bil k prestajanju samo pozvan, nedopustno.
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – zadnji dan roka sobota – predlog za obročno plačilo sodne takse
Ker rok za plačilo sodne takse po novejši sodni praksi predstavlja procesni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022993
Uredba (EU) Evropskega parlamenta in sveta, št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012, o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7-2.
premoženjska škoda - sodna pristojnost - splošna pristojnost - posebna pristojnost
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, temu pa pritrjuje tudi pritožba, citirano pravilo o posebni pristojnosti temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem se je zgodil škodni dogodek, kar zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije, upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču.
DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0022940
SZ člen 8, 8/1, 12, 12/3, 13, 112, 117. ZLDS člen 1, 1/1, 1/3, 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 5. ZPDS člen 2, 2/1, 2/3, 3, 3/1, 4, 4/1.
nastanek etažne lastnine - vir financiranja - enostranski pravni posel - skupni prostor večstanovanjskega objekta - denacionalizacija
Tako velja, da je lahko etažna lastnina nastala tudi na podlagi enostranskega pravnega posla, s tem, da je lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja na družbeni lastnini oziroma imetnik pravice uporabe stavbe, zgrajene na zemljišču v družbeni lastnini, takšno delitev opravil enostransko. Da pa so pretekla razmerja, torej tista, ki so nastala pred uveljavitvijo SZ, SZ-1 in SPZ, v celoti ostala v veljavi tudi po uveljavitvi teh predpisov, je razvidno bodisi iz njihovih določb (prehodne in končne določbe, na primer 266. in 270. člen SPZ) ali pa iz razlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0086158
KZ člen 45, 325. ZVCP člen 2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – načelo zaupanja v cestnem prometu – načelo defenzivne vožnje – poseben razlog za odpustitev kazni
Ko dva obtoženca kršita cestnoprometne predpise, v posledici katerih pride do prometne nesreče, je potrebno upoštevati tudi načelo zaupanja v cestnem prometu in načelo defenzivne vožnje, ki prvo načelo omejuje v tem smislu, da mora udeleženec bdeti tudi nad ravnanjem drugih udeležencev in storiti vse, da prepreči nevarnost, če ugotovi, da ti ne ravnajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi. V takih primerih odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi, katerih dejanja so v neposredni zvezi z nastankom prepovedane posledice. Vprašanj vzročne zveze in krivde v takšnih primerih ni mogoče razreševati po principu pretrganja vzročne zveze. Gre za stek dolžnostnega ravnanja, zato ni pomembno, kateri od udeležencev v cestnem prometu je povzročil nevarno prometno situacijo in kdo bi lahko prvi ukrepal za njeno preprečitev. Odločilna je zgolj presoja, ali je za udeleženca prometna nesreča bila objektivno predvidljiva in ali bi jo lahko preprečil.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost obstoja terjatve - (ne)obstoj subjektivne nevarnosti - konkretno in subjektivno ravnanje dolžnice (toženke) v smeri onemogočanja oziroma oteževanja izterjave terjatve - neznatna škoda - pravica do razpolaganja z nepremičnino kot bistven element lastninske pravice
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vprašanja obstoja neznatne škode, ko je ugotovilo, da slednja ne obstaja, saj prepoved razpolaganja še neobremenjene nepremičnine last toženke (iz zemljiškoknjižnega izpiska pod prilogo A15 namreč izhaja, da je sklep Okrožnega sodišča v opr. št. II Kpd 47078/2014 z dne 8. 5. 2015 o podaljšanju začasnega zavarovanja uveden do 10. 8. 2015), in zato sodišče druge stopnje kot pravilne povzema zaključke sklepa pod točko 7, da je pravica razpolaganja bistven element pravice in zato tožnik ni izkazal, da bo toženka z izdajo začasne odredbe utrpela le neznatno škodo, saj izdaja začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnin, občutno omejuje toženkino razpolagalno sposobnost, zaradi česar bi ji nastala škoda, ki je večja od neznatne škode in zato posledično tudi pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ ni izpolnjen.
vznemirjanje lastninske pravice - razlastitev - sodno varstvo
1. Kadar gre za protipravno in nedopustno stanje tako imenovane dejanske razlastitve, pri katerem poseg v lastninsko pravico ne temelji na predhodno izvedenem postopku (oziroma sporazumu), lastnik načeloma ni dolžan trpeti teh posegov in je ob pogojih, ki jih določa Obligacijski zakonik, upravičen tudi do nadomestitve s posegi povzročenega prikrajšanja, prav tako pa ni mogoče kategorično izključiti niti pravice do stvarnopravnega varstva, tega ne morejo spremeniti niti upravni akti, izdani v zvezi z dovoljenjem za samo gradnjo javne infrastrukture. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe 47. člena SPZ in s tem tožniku (kot predlagatelju postopka) naprtiti dolžnosti, da v tam določenem postopku poskrbi za ureditev neurejenega stanja, ki je nastalo z opustitvijo dolžnosti države (da izvede formalni postopek za razlastitev) in posledično tam uveljavi tudi nadomestitev tiste škode oziroma prikrajšanja, do katerega je prišlo zaradi dejanske razlastitve kot nezakonitega posega v njegovo nepremičnino.
2. DARS ni pasivno legitimirana v pravdi, v kateri tožnik od nje zahteva, da odstrani del nasipa s parcele št. 395/1 in uveljavlja denarne zahtevke.
vpogled v spis – pregledovanje spisov – opravičena korist
Zgolj podobno dejansko stanje v neki drugi pravdni zadevi in dokazni predlog tamkajšnjega sospornika za vpogled v spis opravičene koristi ne izkazujeta.
V konkretnem primeru je 1) zavarovalno polico pripravila tožeča stranka, 2) je na njej neberljiva parafa in 3) na njej ni žiga tožene stranke. V tej situaciji je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se je trditveno in dokazno breme prevalilo nazaj na tožečo stranko, ki bi ga, v kolikor bi ravnala z dolžno skrbnostjo pri sklepanju pogodb, vsekakor zmogla. Zanjo je namreč gotovo, da je bila prisotna pri sklepanju zavarovalne pogodbe in zato ve (oziroma bi morala vedeti), kdo je v imenu tožene stranke podpisal zavarovalno polico.
stroški postopka – odločanje o stroških ločeno po temelju in po višini – kriterij uspeha – delni umik tožbe – potrebni stroški – ponavljanje že podanih navedb
Postopno zmanjševanje vrednosti spora zaradi delnega umika tožbe in delne pravnomočne zavrnitve zahtevka v zgodnji fazi postopka, vpliva le na odmero stroškov po posameznih fazah postopka, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo, s tem, da je pri tožencih nagrade povečalo zaradi zastopanja dveh strank.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka - taksa za primer, če se vloga šteje za umaknjeno
Glede na to, da je dolžnik pravna oseba, bi ga lahko sodišče delno oprostilo plačila taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka (prim. drugi in četrti odstavek 11. člena ZST-1), kar pa ni situacija v tem primeru. Taksna obveznost, h plačilu katere je bil dolžnik pozvan s plačilnim nalogom z dne 19. 1. 2016, ni nastala zaradi vložitve vloge, pri kateri je plačilo sodne takse procesna predpostavka, ampak zaradi tega, ker dolžnik ni plačal sodne takse za ugovor in se je ta štel za umaknjenega. Ker torej dolžnik za taksno obveznost iz četrtega odstavka 34. člena ZST-1 sploh ne more doseči oprostitve njenega plačila, saj za to ni podlage v ZST-1, je odločitev sodišča prve stopnje, da se ga ne oprosti plačila sodne takse, pravilna.