ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 15, 134. ZPP člen 339, 339/2-1.
sestava sodišča – pristojnosti strokovnega sodelavca – zakonska pooblastila za odločanje – postopek v zvezi z odgovornostjo za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni bilo pravilno sestavljeno, ko je odločilo o ugovoru dolžnikovega dolžnika po strokovni sodelavki (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Strokovni sodelavec namreč nima zakonskega pooblastila, da odloča o ugovoru dolžnikovega dolžnika (delodajalca oz. izplačevalca pokojnine) v postopku v zvezi z odgovornostjo za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov po 134. členu ZIZ, saj to opravilo ni med taksativno naštetimi opravili iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ZIZ. Ker so pristojnosti strokovnega sodelavca izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - zahtevek za vpis lastninske pravice
V formalnem zemljiškoknjižnem postopku je treba upoštevati tudi načelo dispozitivnosti, in je predlagateljica upravičeno v svojo korist predlagala, upoštevaje vsebino listine, ki je podlaga za vpis, vpis glede spornih parcel do solastninskega deleža 1/3.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022993
Uredba (EU) Evropskega parlamenta in sveta, št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012, o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7-2.
premoženjska škoda - sodna pristojnost - splošna pristojnost - posebna pristojnost
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, temu pa pritrjuje tudi pritožba, citirano pravilo o posebni pristojnosti temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem se je zgodil škodni dogodek, kar zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije, upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – res iudicata – zavrženje ponovnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – prejemnik denarne socialne pomoči
Po prejemu plačilnega naloga je tožnica ponovno podala predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker je od 1. 5. 2016 upravičena do denarne socialne pomoči v višini 30,06 EUR. Dejstvo, da je tožnica v času, ko bi morala plačati sodno takso upravičena oziroma prejema denarno socialno pomoč, je upravičena tudi do oprostitve plačila sodne takse.
razmerja med starši in otroci - preživnina - prisoja preživnine - višina preživnine - upoštevanje otroškega dodatka - določitev stikov med staršem in otrokom - določenost izreka sklepa - neizvršljivost sklepa
Upoštevaje, da je tožba vložena 26.11.2014 in določbo 131.c člena ZZZDR, ni podlage, da bi sodišče za mesece november 2014 dosodilo preživnino v celotnem mesečnem znesku 170,00 EUR, ampak bi moralo preživnino za obdobje meseca novembra ustrezno prilagoditi (znižati).
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča – stavba zgrajena pred letom 2003
V konkretnem primeru prostorski akti, veljavni v času izgradnje stavbe, niso relevantni za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL. Stavba je bila nesporno zgrajena okoli leta 1900.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081212
SPZ člen 115. ZPSPP člen 19. ZPP člen 163, 163/2, 452, 452/2.
poslovna stavba – najem – obratovalni stroški – aktivna legitimacija dobavitelja – pasivna legitimacija lastnika – pasivna legitimacija najemnika – spor majhne vrednosti – narok – izrecna zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog za zaslišanje – pravdni stroški – zahteva za povrnitev stroškov – opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Tožnica ni bila stranka pogodb, na katere se sklicuje pritožnica, zato prvostopenjsko sodišče teh ni moglo upoštevati za presojo razmerja med dobaviteljem in toženko.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja zgolj (relativno) pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, in ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb.
Stranka mora v sporih majhne vrednosti, kadar dejansko stanje sicer je sporno, mogoče pa je odločiti na podlagi pisnih dokazov, izvedbo naroka izrecno zahtevati. Pri tem ni mogoče šteti, da dokazni predlog z zaslišanjem strank ali prič pomeni takšno zahtevo.
Kadar stranka zahteva povrnitev pravdnih stroškov (vključno s pritožbenimi), mora opredeljeno navesti, kateri ti stroški so. To pomeni, da mora navesti postavke, za katere zahteva povrnitev, in znesek po vsaki postavki.
Dejstvo, da je obsojenec že v času izreka sodbe v predmetni zadevi bil na prestajanju zaporne kazni po drugi sodbi, na tek zastaranja izvršitve kazni nima nikakršnega vpliva. Nalog za izvršitev kazni namreč ni prekinil tek zastaranja izvršitve zaporne kazni. Zastaranje izvršitve kazni ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti. Ovire zaradi katerih se kazen ne sme izvršiti pa so lahko pravne ali dejanske narave. Veljavna kazenska zakonodaja upošteva samo ovire pravne narave, torej tiste, ki temeljijo na zakonu. Takšna ovira je na primer odložitev izvršitve kazni. V tem primeru se čas odloga izvršitve kazni ne všteje v zastaralni rok, ki po prenehanju te ovire, začne teči znova.
V KZ-1 ali drugih zakonih pa ni nikjer določeno, da se zaporna kazen, v času prestajanja druge (predhodne) zaporne kazni, ne bi smela izvršiti. V tem primeru gre namreč za ovire dejanske narave, na katere se določbe drugega odstavka 92. čl. KZ-1 ne nanašajo.
Zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni. Takšnih posledic pa ne more imeti nalog za razporeditev na prestajanje kazni obsojencu, ki je v tem času že v priporu ali pa na prestajanju kakšne druge zaporen kazni. Zato je širjenje določbe tretjega odstavka 94. čl. ZKP o prenehanju teka zastaranja izvršitve zaporne kazni, katero je obsojeni že nastopil, na drugo izrečeno kazen, katere pa še ni nastopil ampak je bil k prestajanju samo pozvan, nedopustno.
vznemirjanje lastninske pravice - razlastitev - sodno varstvo
1. Kadar gre za protipravno in nedopustno stanje tako imenovane dejanske razlastitve, pri katerem poseg v lastninsko pravico ne temelji na predhodno izvedenem postopku (oziroma sporazumu), lastnik načeloma ni dolžan trpeti teh posegov in je ob pogojih, ki jih določa Obligacijski zakonik, upravičen tudi do nadomestitve s posegi povzročenega prikrajšanja, prav tako pa ni mogoče kategorično izključiti niti pravice do stvarnopravnega varstva, tega ne morejo spremeniti niti upravni akti, izdani v zvezi z dovoljenjem za samo gradnjo javne infrastrukture. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe 47. člena SPZ in s tem tožniku (kot predlagatelju postopka) naprtiti dolžnosti, da v tam določenem postopku poskrbi za ureditev neurejenega stanja, ki je nastalo z opustitvijo dolžnosti države (da izvede formalni postopek za razlastitev) in posledično tam uveljavi tudi nadomestitev tiste škode oziroma prikrajšanja, do katerega je prišlo zaradi dejanske razlastitve kot nezakonitega posega v njegovo nepremičnino.
2. DARS ni pasivno legitimirana v pravdi, v kateri tožnik od nje zahteva, da odstrani del nasipa s parcele št. 395/1 in uveljavlja denarne zahtevke.
Predlog za obročno plačilo sodnih taks je možno vložiti najpozneje do izteka roka za plačilo sodne takse, torej v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga.
Obvestilo je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 10. 5. 2016, 15-dnevni rok je tako potekel z dnem 25. 5. 2016, saj se vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka (ne glede na to, kdaj je bilo sodno pisanje dejansko puščeno naslovniku v poštnem nabiralniku).
ZKZ člen 20. ZTLR člen 72. SPZ člen 27, 28, 43, 269.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - priposestvovalna doba
Priposestvovalec, ker gre za originarno pridobitev lastninske pravice, s priposestvovanjem sanira ničnost pravnega posla (sodišče prve stopnje je glede pravnega naslova ugotovilo ničnost po tedaj veljavni določbi 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, U.l. 59/96 in 31/98). Res je torej, da to a priori ne predstavlja ovire za priposestvovanje, vendar pa prvostopenjsko sodišče v tej zadevi očitkov o neutemeljenosti tožbenega zahtevka ni gradilo na dejstvu, da je pravni posel ničen, pač pa predvsem na ugotovitvi, da potrebna desetletna priposestvovalna doba ni potekla. Dobra vera priposestvovalca namreč preneha takoj, ko priposestvovalec na kakršenkoli način izve, da mu ne pripada pravica, ki jo izvršuje.
zemljiškoknjižni postopek - zavrženje ugovora nasprotnega udeleženca - nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - vračanje vloge v popravo - opozorilo stranki v pravnem pouku
Pritožnik v tem postopku ni bil poučen o obvezi vlaganja vlog v slovenskem jeziku in tudi ne opozorjen na posledice zavrženja take vloge. V taki situaciji ni mogoče smiselno uporabiti določbe 336. člena ZPP, saj na v sklepu izrečeno posledico nerazumljive vloge udeleženec ni bil opozorjen.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - objektivna nevarnost - kumulacija predhodnih odredb - predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve
Stališče sodišča prve stopnje, da na podlagi določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ zadostuje objektivna nevarnost, to je vsako objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo in ni potrebno, da bi nevarnost dolžnik povzročal s svojim ravnanjem (subjektivna nevarnost), je pravno pravilno in ga potrjuje tudi sprejeta sodna praksa (odločbi VSL: III Ip 397/2015 in I Cp 3920/2011). Prav tako je pravilno stališče sodišča, da je treba v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oz. premoženjsko stanje dolžnika projecirati v prihodnost, to je v čas oprave izvršbe (odločba VSL I Cpg 1160/2013), saj v obravnavanem primeru ne gre za postopek izvršbe ampak za postopek zavarovanja, katerega osnovni cilj je zavarovanje upnikove terjatve in ne prodaja nepremičnin dolžnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0086158
KZ člen 45, 325. ZVCP člen 2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – načelo zaupanja v cestnem prometu – načelo defenzivne vožnje – poseben razlog za odpustitev kazni
Ko dva obtoženca kršita cestnoprometne predpise, v posledici katerih pride do prometne nesreče, je potrebno upoštevati tudi načelo zaupanja v cestnem prometu in načelo defenzivne vožnje, ki prvo načelo omejuje v tem smislu, da mora udeleženec bdeti tudi nad ravnanjem drugih udeležencev in storiti vse, da prepreči nevarnost, če ugotovi, da ti ne ravnajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi. V takih primerih odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi, katerih dejanja so v neposredni zvezi z nastankom prepovedane posledice. Vprašanj vzročne zveze in krivde v takšnih primerih ni mogoče razreševati po principu pretrganja vzročne zveze. Gre za stek dolžnostnega ravnanja, zato ni pomembno, kateri od udeležencev v cestnem prometu je povzročil nevarno prometno situacijo in kdo bi lahko prvi ukrepal za njeno preprečitev. Odločilna je zgolj presoja, ali je za udeleženca prometna nesreča bila objektivno predvidljiva in ali bi jo lahko preprečil.
DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0022940
SZ člen 8, 8/1, 12, 12/3, 13, 112, 117. ZLDS člen 1, 1/1, 1/3, 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 5. ZPDS člen 2, 2/1, 2/3, 3, 3/1, 4, 4/1.
nastanek etažne lastnine - vir financiranja - enostranski pravni posel - skupni prostor večstanovanjskega objekta - denacionalizacija
Tako velja, da je lahko etažna lastnina nastala tudi na podlagi enostranskega pravnega posla, s tem, da je lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja na družbeni lastnini oziroma imetnik pravice uporabe stavbe, zgrajene na zemljišču v družbeni lastnini, takšno delitev opravil enostransko. Da pa so pretekla razmerja, torej tista, ki so nastala pred uveljavitvijo SZ, SZ-1 in SPZ, v celoti ostala v veljavi tudi po uveljavitvi teh predpisov, je razvidno bodisi iz njihovih določb (prehodne in končne določbe, na primer 266. in 270. člen SPZ) ali pa iz razlage.
V tej zadevi je ključno vprašanje lastninjenja in nadaljnje privatizacije vtoževane nepremičnine, ki je bila nekdaj v družbeni lastnini. Ker gre za stanovanje, je potrebno pri reševanju spora izhajati iz predpisa, ki je urejal lastninjenje in privatizacijo stanovanj, to je SZ iz leta 1991. Pravna prednica tožnikov je kot imetnica stanovanjske pravice odkupila stanovanje s pogodbo, sklenjeno na podlagi privatizacijskih določb SZ. V tej pogodbi z dne 11.10.1993 je kot prodajalec in lastnik nastopala družba C.I. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika (ne glede, kdo dejansko je to bil) prenehala. To v konkretnem primeru pomeni, da je (morebitna) toženkina lastninska pravica, tudi če je do sklenitve Pogodbe z dne 11.10.1993 obstajala, s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe prenehala.
spor majhne vrednosti - oskrba s pitno vodo - skupno odjemno mesto - skupni števec - stroški - način delitve stroškov - ključ delitve - obdobje - trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - identifikacija denarnega tožbenega zahtevka - dolžina obračunskega obdobja - sklicevanje na tožbene priloge - restriktiven pristop - vsebina toženčevih ugovorov - količina porabljene vode
Res je v praksi dokaj ustaljeno stališče, da mora tožeča stranka za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške vtožuje, na katero obdobje se nanašajo in način delitve stroškov. Vendar tožeča stranka zmotno navaja, da je to navedla. Sicer je pojasnila, katere vrste stroškov vtožuje (porabo vode, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, okoljska dajatev, republiški vodni prispevek, vzdrževalnina in števčnina) in kakšen je način njihove delitve (poraba vode, čiščenje in odvajanje odpadnih voda in okoljska dajatev glede na odčitane količine porabljene vode, vzdrževalnina in števčnina pa glede na velikost vodomera, kar se razdeli med uporabnike skupnega števca glede na dogovor z dne 29. 11. 2010), vendar ni navedla, na katero obdobje se vtoževana terjatev sploh nanaša, kar je nujno za identifikacijo denarnega tožbenega zahtevka. O tem, na katero obdobje se vtoževana terjatev nanaša, pa tudi ni mogoče sklepati le po datumih zapadlosti verodostojnih listin, na podlagi katerih je bil vložen predlog za izvršbo. Tožeča stranka namreč ni navedla ničesar v zvezi z dolžino obračunskega obdobja (npr. da je račune izdajala ob koncu meseca), pa tudi sicer bi bila takšna „identifikacija“ tožbenega zahtevka rezultat ugibanj.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna tožba – dopolnitev tožbe – konkretizacija tožbenega zahtevka – pozivni sklep
Tožeča stranka je tista, ki mora navesti minimum dejstev, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo, neodvisno od ugovornih trditev tožene stranke. Tožba je nepopolna, ker je tožeča stranka predložila le dokaze, ni pa navedla nobenih dejstev.
Brez opore v procesnih določilih je stališče tožeče stranke, da bi morala biti dvakrat pozvana na dopolnitev tožbe, ker je predlog za izvršbo „bolj nepopoln“ od nepopolne tožbe v rednem postopku.
zastaranje – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – smrt dolžnika – ni zapuščinske obravnave – pozneje najdeno premoženje – prehod premoženja zapustnika
Pravilna je sicer ugotovitev, da so dediči bili, ker je premoženje zapustnice obstajalo, in da je premoženje nanje prešlo v trenutku zapustničine smrti, vendar pa (tožeči stranki) v konkretnem primeru dediči niso mogli biti znani, kar po prepričanju višjega sodišča predstavlja nepremagljivo oviro, zaradi katere zastaranje ni teklo.
V konkretnem primeru je 1) zavarovalno polico pripravila tožeča stranka, 2) je na njej neberljiva parafa in 3) na njej ni žiga tožene stranke. V tej situaciji je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se je trditveno in dokazno breme prevalilo nazaj na tožečo stranko, ki bi ga, v kolikor bi ravnala z dolžno skrbnostjo pri sklepanju pogodb, vsekakor zmogla. Zanjo je namreč gotovo, da je bila prisotna pri sklepanju zavarovalne pogodbe in zato ve (oziroma bi morala vedeti), kdo je v imenu tožene stranke podpisal zavarovalno polico.