spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovni spor - spor o prejemkih iz delovnega razmerja
Predmet spora v tej zadevi so neizplačana plačila po pogodbi o zaposlitvi in sklepu o dodatku na delovno uspešnost, sorazmerni del regresa za letni dopust in odpravnina zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca. Ker gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, je za odločanje stvarno in krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.
ZDR člen 52, 54. ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - veriženje pogodb - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija dokazov
Glede na to, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene zaradi domnevnega povečanega obsega dela, je bila tožena stranka dolžna dokazati obstoj tega dejstva. Da ni bilo povečanega obsega dela, je tožnica navedla že v tožbi, zato bi morala tožena stranka dokaze v zvezi s tem predlagati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je sklenjena v nasprotju z zakonom, saj razlog, ki je bil v pogodbi naveden, ni obstajal. Delavec, za katerega se šteje, da ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, namreč z istim delodajalcem ne more zakonito skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če mu pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas predhodno ne preneha na enega od zakonitih načinov.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Očitki v pritožbi, ki implicirajo, da je bila prvostopenjska sodnica pristranska, celo koruptivna v povezavi s pooblaščencem tožene stranke, rušijo zaupanje v sodni sistem in izpodkopavajo avtoriteto sodišča. Ker niso v ničemer stvarno povezani z vsebino pritožbe, je njihov edini namen žaliti sodnico, sodišče in s tem sodno vejo oblasti. Tožeča stranka bi, če je dvomila v nepristranskost sodnice, morala takoj, ko je izvedela, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do konca glavne obravnave, zahtevati njeno izločitev. Takšne zahteve ni podala.
postopek določitve uklonilnega zapora – posebna pristojnost – krajevna pristojnost - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Okrajno sodišče je izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora, storilec prekrška pa je v času, ko je še imel stalno prebivališče na območju tega sodišča, predlagal, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. V času začetka postopka za nadomestitev plačila globe je torej določba tretjega odstavka 202.b člena ZP-1 za to določala pristojnost sodišča, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu. Storilec prekrška je sicer med postopkom odločanja o njegovem predlogu spremenil stalno prebivališče, ki ni več na območju pristojnosti tega sodišča, ker pa je bil v obravnavanem primeru sklep o določitvi uklonilnega zapora že izdan, se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.
dopuščena revizija - odstop terjatve - cesija - pobotni ugovor - stečajni postopek
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali lahko dolžnik odstopljene terjatve uveljavlja proti prevzemniku v pobot terjatev, ki jo ima do odstopnika, nad katerim je bil začet stečajni postopek, če ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja s strani stečajnega upravitelja prerekane terjatve do odstopnika, pri čemer je to terjatev že pred začetkom stečajnega postopka nad odstopnikom uveljavljal v pobot nasproti prevzemniku.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim
Le takrat, ko stečajni postopek že teče, ta "pritegne" pravdni postopek, ki se začne med stečajnim postopkom ali zaradi njega. Krajevna pristojnost sodišča se po 63. členu ZPP določi le takrat, kadar so nastali učinki začetka stečajnega postopka pred vložitvijo tožbe.
dopuščena revizija - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ustavna odločba
Po 44. členu ZUstS odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi neustavnih določb zakona ali o ugotovitvi njihove neskladnosti z Ustavo učinkujejo za (na) vsa razmerja, o katerih do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno. Ne gre zgolj za razmerja, v katerih je v času začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča že začet sodni spor, temveč tudi za razmerja, v katerih je še mogoče vložiti tožbo, ker tudi o njih še ni odločitve z učinkom pravnomočnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - žaljiva komunikacija
Način komunikacije tožnice je nedvomno žaljiv že z vidika splošno sprejetih moralnih standardov, še zlasti pa je škodljiv ob upoštevanju dejstva, da je bila tožnica specialna pedagoginja, ki je delala s predšolskimi otroci s posebnimi potrebami, torej z občutljivo in ranljivo skupino ljudi.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - zavedanje o nastanku škode - védenje pravne osebe - skrbnost oškodovanca
Ker gre pri tožeči stranki za pravno osebo javnega prava, ki ima razvejan organizacijski ustroj, je treba pri njeni vednosti o nastanku škode še toliko bolj kot na primer pri (manjših) pravnih osebah (zasebnega prava), ki imajo bolj kot ne neznaten personalni substrat, upoštevati nastop realne možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Realna zmožnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka pomeni zavedanje o nastanku škode v dejanskem svetu in ne tudi pravne ocene o nastanku škode, saj je treba pri sami možnosti uveljavljanja zahtevka upoštevati standard vestnosti pri procesiranju informacij s strani oškodovanca.
V obligacijskih odnosih se ne more kot relevantno vednost pravne osebe šteti le vednost zakonitega zastopnika, temveč se glede na okoliščine primera preverja, ali se lahko vednost pravne osebe pripiše vednosti nižjih stopenj organizacijske strukture pravne osebe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/1. ZPP člen 112, 142, 142/4.
prepozna revizija - fikcija vročitve
Fikcija vročitve nastopi 15 dan po tem, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo. Na nastop fikcije pa ne vpliva sobota, nedelja, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nastanek razloga - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sodbe - drugo delovno razmerje
Delodajalec se ne more uspešno sklicevati na to, da je zaradi nepotrebnosti tudi formalno ukinil delovno mesto in je ta ukinitev polno učinkovala, vendar kljub temu še ni prenehala potreba po delu delavca oziroma, da takrat še ni nastopil poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Treba je ločiti med nastankom razloga in njegovo „implementacijo,“ ki v tej zadevi ne pomeni odloženih učinkov veljavnosti novega pravilnika o sistemizaciji.
ZDR oziroma ZDR-1 ne določata, da bi kratkotrajne zaposlitve delavca po prenehanju delovnega razmerja, ki so se končale še pred odločitvijo sodišča, vplivale na (ne)možnost reintegracije delavca k delodajalcu, ki mu je ta nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, oziroma da bi takšne zaposlitve morale že same po sebi vplivati tudi na datum sodne razveze.
ZP-1 člen 58, 58/1, 155, 155/2. ZUP člen 87, 87/4.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev - smiselna uporaba ZUP - fikcija vročitve
Dan nastopa fikcije vročitve je petnajsti dan od dneva, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Rok za vložitev pravnega sredstva oziroma opravo drugega procesnega dejanja pa prične teči šestnajsti dan.
meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - odmera premoženjske koristi
Prekrškovni organ je na podlagi prvega odstavka 28. člena ZP-1 o odvzemu premoženjske koristi pravni osebi odločil po temelju, odmero in dejanski odvzem premoženjske koristi pa je na podlagi drugega odstavka 191. člena ZP-1 opravilo sodišče v posebnem postopku.
Glede na opredelitev delovnega razmerja v 4. členu ZDR, prepoved opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava (razen izjemoma), če obstajajo elementi delovnega razmerja (drugi odstavek 11. člena ZDR) in glede na določbo 16. člena ZDR, po kateri se domneva obstoj delovnega razmerja, če obstajajo elementi delovnega razmerja, ob ugotovljenih elementih takšnega razmerja smiselna uporaba 16. člena OZ v sporu o obstoju delovnega razmerja ne pride v poštev.
Res je sicer, da je obdolženec državljan Republike Slovenije, vendar ima stike in močne povezave v različnih državah, posebno v Republiki Kosovo od koder izhaja, zaradi česar je utemeljeno sklepati, da bi ob dejstvu, da je tukaj v postopku zaradi hudih kaznivih dejanj v primeru izpustitve na prostost pobegnil in se s tem izognil nadaljnemu poteku kazenskega postopka.
Dediči lahko z dednim dogovorom razpolagajo tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku.
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, le-ta pa ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva; stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen, ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju, primerjaj 392. člen ZPP).
Zavarovalna vsota mora pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa zakonitosti postopanja sodišča druge stopnje v zvezi z vprašanjem morebitne spremembe v postopku na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja ter v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da je v primeru opustitvenega ravnanja vselej treba najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v tem primeru tudi pripetil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017481
ZDZdr člen 42, 42/2, 47, 47/1, 75. URS člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 35, 51, 51/3. ZPP člen 339, 339/2-8. ZNP člen 37.
nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pravica do varstva osebne svobode - zastopanje - pravica do svobodne izbire odvetnika - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - nujen postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nasprotni udeleženec si je izbral odvetnika, ki je v njegovem imenu in na njegov račun opravljal procesna dejanja. S tem, ko je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu z namenom, da ga zastopa na naroku, s sklicevanjem na nujnost postopka, postavilo odvetnico po uradni dolžnosti, je kršilo njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika iz tretjega odstavka 19. člena URS.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
V prvem odstavku 204. člena KZ-1 je za kaznivo dejanje tatvine predpisana kazen zapora do treh let, zato je za sojenje v obravnavani zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP). Obravnavano kaznivo dejanje naj bi bilo storjeno na območju Murske Sobote, zato je za sojenje v tem kazenskem postopku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.