Res je, da trditve o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem na odločitev o utemeljenosti zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne morejo vplivati. Vendar je posledica razveze pogodbe to, da lahko vsaka od strank zahteva vrnitev danega. Zato je tožnica zahtevala tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za prepis lastninske pravice nanjo za vse nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe. V tem delu pa je pravno pomemben ugovor tožencev, da sta na eni od teh nepremičnin z gradnjo po tedaj veljavnem ZTLR, pridobila lastninsko pravico, da zato podlaga za njuno lastništvo z razvezo pogodbe ni odpadla in da zahtevek tožnice za tiste nepremičnine, na katerih sta na tak način pridobila lastninsko pravico, ni utemeljen.
Za začetek trimesečnega roka za razveljavitev zavarovalne pogodbe iz tretjega odstavka 932. člena OZ je treba šteti trenutek, ko je zavarovalnica kot profesionalna oseba v zavarovalnem razmerju izvedela za okoliščine, ki kažejo na to, da je zavarovanec ob sklepanju pogodbe kršil svojo prijavno dolžnost, četudi v tem trenutku z gotovostjo še ne ve, ali je bilo v resnici tako. Preverjanju njenega suma o zamolčanju podatkov pa je namenjen trimesečni rok, ki je dovolj dolg, da se zavarovalnica lahko prepriča o kršitvi in tudi ustrezno ukrepa.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je v konkretnem primeru trimesečni rok začel teči dne 21.7.2010, ko je tožnica izvedela za bolezen toženca. Ker v roku treh mesecev ni ustrezno preverila podatkov in se prepričala, ali je bolezen obstajala že v trenutku sklepanja pogodb, kar bi utemeljevalo razveljavitev pogodbe, je pravilna odločitev, da je na podlagi 932. člena v povezavi z 935. členom OZ izgubila pravico zahtevati razveljavitev pogodbe.