ZP-1 člen 8, 42, 156, 156-3, 199, 199/2. KZ-1 člen 91, 91/2.
kršitev materialnih določb zakona - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve sankcije - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - uporaba določb kazenskega zakonika
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem pravnomočnosti odločbe o prekršku. V postopku nove razsoje zastaranje pregona ne „oživi“.
V postopku ponovnega odločanja v postopku o prekršku po razveljavitvi pravnomočne odločbe o prekršku z zahtevo za varstvo zakonitosti mora sodišče o prekršku in storilčevi odgovornosti zanj odločiti v razumnem roku ob upoštevanju zapletenosti zadeve, ravnanja državnih organov, ravnanja vložnika pravnega sredstva in vprašanja, za kaj v pravnem sredstvu gre.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZPrCP člen 46, 46/5.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Po drugem odstavku 2. člena ZP-1 se v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
Prekrškovni organi in sodišča morajo upoštevati spremembe materialnopravnih predpisov do pravnomočnosti odločbe, torej tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007796
ZP-1 člen 65, 65/5. ZVoz člen 60, 60/2.
pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini – zakonski znaki prekrška
Zakonodajalec je začetek teka dve letnega roka, v katerem sme državljan Republike Slovenije voziti z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal organ tuje države (drugi odstavek 60. člena ZVoz), vezal na trenutek prijave prebivališča v Republiki Sloveniji in ne na njegov dejanski namen, da prebiva v Republiki Sloveniji.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZDR člen 2, 2/2, 230, 230/1-13. ZDCOPMD. UREDBA (ES) 561/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) 3820/85 člen 4, 4-g, 8-4.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – obvezni počitek mobilnih delavcev – počitek voznika – skrajšani dnevni čas počitka
ZDR ureja tudi delovna razmerja mobilnih delavcev, če ni glede delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov drugače določeno s posebnim zakonom. Tak posebni zakon je ZDCOPMD, ki skupaj z evropskimi predpisi s področja socialne zakonodaje pri urejanju delovnega časa mobilnih delavcev, priznavajo specifično naravo poklica mobilnih delavcev v prometnih dejavnostih in s tem povezane drugačne potrebe po ureditvi delovnega časa, odmorov in počitkov, kot veljajo za druge zaposlene.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2007685
ZP-1 člen 156, 156-4. ZPrCP člen 42, 42/1, 42/4, 56, 56/1-3, 56/3. ZCes-1 člen 8, 8/1-10.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - sprememba smeri in premiki z vozilom - vključevanje v cestni promet
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba določbo 3. točke prvega odstavka 56. člena ZPrCP razlagati tako, da se voznik vključuje v promet na cesti s prometne površine, ki ni cesta.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – JAVNI RED IN MIR
VS2007721
ZP-1 člen 14, 155, 155/2, 156, 156-1. ZJRM-1 člen 8. URS člen 22, 34, 74.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – povzročanje hrupa – zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do svobodne gospodarske pobude - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opis prekrška
Zakonski znaki prekrška po prvem (in tudi drugem) odstavku 8. člena ZJRM-1 so izpolnjeni že v primeru, ko storilec s hrupom moti mir ali počitek posameznika.
ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3, 155, 155/1-8, 156, 156-1, 169, 169/2. ZCes-1 člen 32, 32/19. Pravilnik o delih in opremi na vozilih.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – plačilni nalog – sestavine plačilnega naloga – opis prekrška – kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - izredni prevoz - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev
Kršitev iz 8. točke 155. člena ZP-1, to je nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, v primeru izdanega plačilnega naloga ne more biti podana, saj opis dejanja ni obvezna sestavina plačilnega naloga, prekršek pa prav tako ni obrazložen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007626
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. ZMV člen 26, 26/1, 26/10.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti – ekskulpacijski razlog - registracija vozila
S stališčem, da storilec prekrška odgovornosti za pravočasno registracijo motornega vozila ne more prenesti na drugo osebo (zaposlenega), je sodišče dovolj določno pojasnilo, zakaj je dokazni predlog za zaslišanje storilca in pri njem zaposlenega voznika nerelevanten in ga sodišče ni bilo dolžno izvesti.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - javno naročilo - naročniki - odgovornost odgovorne osebe - sistemska razlagalna metoda
V času storitve prekrška je veljavni ZJN-2 v določbi drugega odstavka 109. člena določal, da se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba naročnika. Z besedno zvezo „odgovorna oseba naročnika“, ki je zakonski znak prekrška, so tako že po jezikovni razlagi zajete odgovorne osebe vseh naročnikov. Naročnik je skupni izraz za vse pravne subjekte, ki se morajo ravnati po ZJN-2, kadar naročajo blago ali storitve. Zato ni potrebno v prekrškovni določbi drugega odstavka 109. člena ponavljati, oziroma iz prvega odstavka 3. člena prepisovati, posameznih naročnikov, v katerih delujejo odgovorne osebe.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška
Lastnikom objekta z odločbo gradbene inšpektorice ni bil naložen rok za zaključek sanacije, pač pa je gradbena inšpektorica s predmetno odločbo odredila le rok, v katerem morajo lastniki nevarnega objekta začeti s sanacijo objekta.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - dolžnost seznanitve
V skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 14. člena Zakona o prekrških je predpostavka odgovornosti pravne osebe za prekršek, ki ga je storila druga fizična oseba, opustitev dolžnega ravnanja. Odgovornost pravne osebe torej temelji na njenem lastnem prispevku k prekršku. Ta prispevek predstavlja a) opustitev dolžnosti seznanitve ter b) opustitev morebitnega dolžnega nadzorstva, ki ga za posamezno področje pravni osebi nalagajo predpisi. Če noben predpis ne določa konkretnih ukrepov dolžnega nadzorstva, ki jih mora pravna oseba izvrševati, da bi prekršek preprečila, za razbremenitev odgovornosti zadostuje, da izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve
S tem, ko je sodišče na podlagi plačilnega naloga, ki je bil kasneje odpravljen, preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker naj bi storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, je ravnalo v nasprotju z določilom drugega odstavka 202.e člena ZP-1.
ZP-1 člen 14, 14/3, 15, 15/2, 15a, 56, 56/3, 156, 156-1. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Sodišče se mora ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo seznaniti z navedbami strank ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe opredeliti. Prav tako se mora opredeliti do dokazov, ki jih stranka predloži sodišču, in do podanih dokaznih predlogov.
Še posebej v situaciji, ko je na pravni osebi breme, da s predložitvijo dokazov izkaže obstoj razloga, ki jo razbremenjuje odgovornosti, mora sodišče pravni osebi omogočiti, da z dokazi, ki jih je predlagala, dokaže obstoj zatrjevanih dejstev. Kolikor presodi, da dokazni predlogi niso pravno relevantni, in jih zavrne, pa mora jasno obrazložiti, zakaj predlaganih dokazov ne bo izvedlo.
Kadar se odgovorni osebi pravne osebe očita, da je prekršek storila z opustitvijo dolžnega nadzorstva, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezana izvajati v okviru dolžnega nadzorstva, ni opravila.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - nasilno in drzno vedenje – osebni prekršek
Storilka prekrška je storila dva prekrška. Prvi prekršek, ki bi moral biti opredeljen po določbi drugega odstavka 6. člena ZJRM-1 je storila, ker je z roko večkrat udarila oškodovanko, drugi prekršek, v kvalificirani obliki po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1 pa, ker je z roko večkrat udarila svoje bivšega partnerja. V obeh primerih gre za tako imenovana osebna prekrška, kjer velja, enako kot pri osebnih kaznivih dejanjih, da je storilec storil toliko prekrškov kot je bilo z njegovim ravnanjem prizadetih oškodovancev.
kršitev materialnih določb zakona - prekršek in kaznivo dejanje - izključitev postopka o prekršku in sankcije - kazenski postopek - prekinitev postopka o prekršku
Ko obstoji pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, določba prvega odstavka 11a. člena ZP-1 preprečuje vodenje postopka o takem prekršku.
kršitev materialnih določb zakona - zastaranje pregona
Sodišče mora najprej preizkusiti, ali so izpolnjene predpostavke za vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičen vlagatelj), poleg tega pa preveriti, ali je postopek o prekršku glede na potek časa še dopusten (zastaranje).
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - obstoj prekrška - opis prekrška
Iz opisa dejanja v izreku odločbe o prekršku izhaja, da je prekršek s sredstvom pravne osebe pri opravljanju njene dejavnosti storil voznik, ki je znan, in ki mu je bil plačilni nalog izdan na kraju samem. Odgovornost storilke kot pravne osebe tako temelji na določbi prvega odstavka 14. člena ZP-1. Zgolj v primeru, če bi odgovornost pravne osebe temeljila na drugem odstavku 14. člena ZP-1, bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku določno opisati tudi opustitev dolžnega nadzorstva vodstvenega ali nadzornega organa ali odgovorne osebe pravne osebe, s katerim bi prekršek lahko preprečila.
Imetnik odpadkov je dolžan zagotoviti obdelavo odpadkov v skladu z Uredbo
o odpadkih
, kar pomeni, da je ob oddaji odpadkov dolžan preveriti, ali ima subjekt, kateremu odda odpadke, vsa predpisana dovoljenja oziroma je na seznamu izvajalcev obdelave odpadkov.
ZP-1 člen 14, 14/1, 15, 15/1, 156, 156-1. Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - varovanje javnih prireditev
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da so v izreku odločbe o prekršku, podani vsi zakonski znaki pravni osebi in odgovorni osebi očitanih prekrškov, je ugotovilo, da je sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo v zvezi z odgovornostjo pravne osebe prekršilo
določilo četrte alineje tretjega odstavka 11. člena Uredbe
o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah
v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZP-1 in v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe določilo četrtega odstavka 11. člena Uredbe v zvezi s prvim odstavkom 15. člena ZP-1.