ZJRM-1 člen 7, 7/2.. ZP-1 člen 131, 131/1, 156, 156/1.. ZUP člen 111.
prekrški zoper javni red in mir - uradna oseba - redarji - nedostojno vedenje - zakonski znaki prekrška - prekršek
Glede na to, da prekrškovne določbe posameznih procesnih zakonov zagotavljajo nemoteno vodenje uradnih postopkov, pomeni, da je drugi odstavek 7. člena ZJRM-1 namenjen zaščiti izvrševanja zakonskih pooblastil, ki se ne nanašajo izključno na vodenje posameznih postopkov.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00028531
ZP-1 člen 155, 155-8, 156, 156-2. Zakon o finančni upravi člen 11, 17, 95, 95/1. ZDavP-2 člen 85.a. ZPP člen 143.
vročanje - elektronsko vročanje - vročanje pisanj v varni elektronski predal - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - seznanjenost z vsebino pošiljke - krivda - naklep - nezavestna malomarnost - odgovornost za prekršek
Fikcija vročitve ne potrjuje kot resnične samo domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino (in naloženo obveznostjo) seznanjen.
Fikcija vročitve omogoča pravno sklepanje o obstoju zavestne sestavine krivde. Obe nižjestopenjski sodišči sta zato s trditvijo, da ni podana niti najmilejša oblika krivde, ob upoštevanju ugotovljenega načina vročitve, pravno napačno sklepali o obstoju okoliščin, ki izključujejo odgovornost za prekršek.
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/1-10, 56/1-11.. ZP-1 člen 22, 156, 156/4.
napačna uporaba zakona - kršitev materialnega zakona
Iz jezikovne razlage navedenih zakonskih določb je razvidno, da je zakonodajalec predpisal različno sankcijo za voznika, ki vozi vozilo, kljub temu, da se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila in voznika, ki vozi v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Slednjemu se namreč lahko izreče le globa v znesku 1.000,00 EUR, ne pa tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
ZP-1 člen 156, 156-1.. ZCes-1 člen 5, 5/1, 123a.. ZJC-B člen 19.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - neustavni občinski odlok
Uveljavljanje prepovedi iz 5. člena ZCes-1 dejansko pomeni nov način nezakonitega omejevanja in celo odvzema lastninske pravice.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena verodostojnosti prič - pravica do obrambe - pravica storilca do izjave - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Pomanjkanje vsebinske argumentacije o ključnem vprašanju, ki ga je izpostavil storilec v zahtevi in odsotnost ocene o verodostojnosti priče, predstavljata kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 167. člena ZP-1. Hkrati pa dejstvo, da iz obrazložitve sodbe ni razvidna argumentacija glede dejanskega vprašanja, ki je bilo odločilno za presojo očitane kršitve določb ZPrCP, pomeni tudi kršitev kršitev 22. člena Ustave. Omenjeno določilo namreč terja, da mora sodišče v sodni odločbi na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev, česar pa sodišče v izpodbijani sodbi ni storilo.
Pravica do izjave in pravica do kontradiktornega postopka kot njen sestavni del, zagotavljata, da lahko vsakdo pride do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese ter s tem vpliva na izid postopka. Omenjeni pravici sta izraz spoštovanja posameznikovega dostojanstva in njegove subjektivitete v postopku. Ta dva namena sta lahko uresničena le, kolikor ima posameznik možnost biti zaslišan na ustni obravnavi. Glede na to, da je bil v obravnavani zadevi odgovor na ključno vprašanje, kje se je nahajal pešec v trenutku, ko je na prehod zapeljal storilec, odvisen ravno od presoje izjave storilca in izpovedbe priče, bi moralo sodišče o tem zaslišati tudi storilca. Navedeno velja še v toliko večji meri ob upoštevanju dejstva, da je storilec v zahtevi to tudi sam predlagal. Glede na to, da sodišče ni zaslišalo storilca, je s tem poseglo v njegovo pravico do izjave.
ZP-1 člen 27, 156, 156-4.. ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10.
kršitev materialnih določb zakona - stek prekrškov - realni stek
Razlaga, da sta prekrška po devetem odstavku 27. člena ZPrCP in desetem odstavku 101. člena ZPrCP v obravnavanem primeru v razmerju navideznega idealnega steka, ni pravilna.
kršitev materialnih določb zakona - opis prekrška - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - javno naročanje - razpisna dokumentacija
Drži, da v obrazcu izjave, katere predložitev je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval z namenom preverjanja dokazovanja pogoja tehnične usposobljenosti ponudnika, ni natančno navedena oprema in gradbena mehanizacija, ki jo mora imeti ponudnik. Vendar to ne pomeni, da (ne)resničnosti inkriminirane izjave v konkretnem primeru ni mogoče presojati, in da v opisu ravnanja niso ustrezno konkretizirani vsi zakonski znaki očitanega prekrška.
kršitev določb postopka o prekršku - odločba o sankciji za prekršek - stranska sankcija - odvzem predmeta - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - načelo sorazmernosti
V primeru odvzema vozila osebi, ki ni storilec prekrška, mora sodišče še posebej skrbno presoditi, ali je z odvzemom mogoče doseči namene te sankcije in ali je podana sorazmernost v ožjem smislu, pri čemer mora odvzem presojati tudi z vidika lastnika avtomobila.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-9, 144, 144/2, 158, 158/4.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka - zahteva za sodno varstvo
Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki v postopku zaradi več prekrškov, storilca ne spoznata za odgovornega vseh očitanih prekrškov, morata v sodbi oziroma sklepu (če je to mogoče) izločiti tiste stroške, ki so nastali v zvezi s prekrškom, za katerega je bil postopek ustavljen, saj ti stroški bremenijo proračun.
ZP-1 člen 156, 156-1.. ZVPNPP člen 5, 5/1-2, 15, 15/1-1.
kršitev materialnih določb zakona - opis prekrška v izreku - zakonski znaki - zavajajoča poslovna praksa
V konkretnem primeru je podana kršitev materialnega zakona, saj v izreku odločbe o prekršku ni navedena nobena okoliščina, ki bi opredeljevala izvršitveno ravnanje zavajajoče informacije oziroma njen vpliv na povprečnega potrošnika, kot ju uzakonja 2. alineja prvega odstavka 5. člena ZVPNPP. Očitno je, da je prekrškovni organ za zavajajočo informacijo štel premajhno količino znižanih izdelkov, kar ne predstavlja nobenega izmed elementov, naštetih v citirani materialnopravni določbi, sodišče pa je brez formalnega posega v izrek odločbe takšen očitek utemeljilo na način, da je informacija o znižanju izdelkov zavajala glede razpoložljivosti izdelkov. V opisu prekrška ni navedeno, kaj se šteje za primerno količino znižanih artiklov, takšne opredelitve pa ne ponuja niti materialnopravni predpis. Iz opisa je namreč mogoče razbrati samo to, da je bilo na zalogi 2091 različnih vrst artiklov, od katerih je bilo znižanih 528 vrst artiklov. Kolikšna bi bila v konkretnem primeru, glede na celotno število artiklov, primerna količina znižanih artiklov, iz opisa ne sledi, takšne zahteve pa ne nalaga niti zakonski predpis.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 15, 15/1, 15a, 15a/1, 16, 16/1, 16/2, 156, 156-1.. URS člen 28, 28/1.
kršitev materialnih določb - načelo zakonitosti - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - izvršitveno dejanje - odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovornost odgovorne osebe
Omogočanja in dopustitve prodaje, ki sta po vsebini obliki udeležbe, brez konkretizacije, kdo je neposredno izvršil prodajo, po naravi in vsebini ni mogoče šteti kot aktivnega ravnanja, s katerim bi odgovorna oseba pravne osebe kršila prepovedni normi iz zadevnih prekršovnih predpisov.
kršitev materialnih določb zakona - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost za prekršek - pravni naslednik pravne osebe - izrek sankcije za prekršek
Prenehanje pravne osebe pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku ni ovira, da je pravna oseba spoznana za odgovorno storitve prekrška, čeprav nima pravnega naslednika. Seveda pa pravni osebi, v takem primeru sankcij za storjeni prekršek ne bo mogoče izreči.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1, 156, 156-3.. ZDavP-2 člen 397, 397/1-6.
kršitev materialnih določb zakona - načelo zakonitosti - milejši zakon - prepoved retroaktivne veljave zakona - zastaranje pregona za prekršek - narava zastaranja - materialni zastaralni rok - meje sankcioniranja prekrškov
Pri uporabi določb o zastaranju je treba spoštovati prepoved retroaktivne veljavnosti strožjega zakona. Če je zakonodajalec zastaralne roke po storitvi prekrška uredil na novo, se ti, skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, lahko uporabijo le, če storilca postavijo v ugodnejši položaj.
ZP-1 člen 156, 156-1.. ZPrCP člen 28, 28/1.. Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (2011) člen 8, 9, 9/1, 9/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - znaki prekrška
Za obstoj prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPrCP je odločilno, ali je voznik opravljal prevoz skladno z drugim odstavkom 9. člena Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji.
ZPrCP člen 19. ZP-1 člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2/1, 156, 156-4.. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4-15, 65/5.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - sankcija za prekršek - jezikovna razlaga - načelo zakonitosti - meje sankcioniranja prekrškov - odvoz osebnega vozila - znaki, ukazi in odredbe pooblaščenih oseb
Zahteva za varstvo zakonitosti predpostavlja, da prvi odstavek 19. člena ZPrCP taksativno našteva prekrške, za katere je predviden odvoz vozila, kar pa ne drži. Jezikovna razloga omenjene zakonske določbe pokaže, da le-ta našteva različne situacije, ki narekujejo odstranitev nepravilno parkiranega vozila.
ZP-1 člen 56, 56/3, 156, 156-1.. ZVPNPP člen 15, 15/1-4.. URS člen 28, 28/1.
kršitev materialnih določb zakona - načelo zakonitosti - opis prekrška - konkretizacija zakonskih znakov
Iz izreka odločbe o prekršku je razvidno le, da zneski, ki jih je pravna oseba zaračunala potrošnikom, glede na svojo višino bistveno presegajo znesek zakonsko predpisanih zamudnih obresti in na nek način predstavljajo pogodbeno kazen. V izreku odločbe pa niso navedene okoliščine, ki jih je sicer mogoče razbrati iz obrazložitve odločbe o prekršku (da potrošniki niso mogli vplivati na določila pogodbe in cenik storitev, da so bili v slabem materialnem položaju, da so nujno potrebovali finančna sredstva, da so bili zgolj zaradi finančne stiske v podrejenem položaju in zato pripravljeni podpisati pogodbo s takšnimi določili, da so bila ta pogodbena določila v pogodbi natisnjena v nesorazmerno majhnem tisku, da so bile premije nekaterim potrošnikom zaračunane tudi zaporedoma 15 mesecev in podobno), in ki bi, če bi bile navedene v opisu očitanih prekrškov, pomenile ustrezno konkretizacijo dejanskega stanu prekrška po četrti alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP.
ZP-1 člen 155, 155/1-8.. ZCestn člen 37, 37/4, 50, 50/5.
opis prekrška - zakonski znaki prekrška - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zakonsko določbo o posamezniku, ki ne namesti vinjete s prvotnim lepilom na vozilo, je treba razumeti v povezavi z besedilom petega odstavka 50. člena ZCestn, ki izrecno napotuje na četrti odstavek 37. člena ZCestn. Določbi sta vsebinsko povezani tako, da pomeni prekršek ravnanje posameznika, ki v vlogi cestninskega zavezanca uporablja cestninsko cesto brez pravilnega in veljavnega plačila cestnine. Pojem cestnine po četrtem odstavku 37. člena ZCestn predstavlja obveznost cestninskega zavezanca, da že pred priključevanjem na cestninsko cesto kupi vinjeto in jo tudi nalepi na vozilo. Taka vinjeta mora biti nameščena s svojim prvotnim lepilom in po njeni namestitvi ne more biti prenosljiva. Na tak način je z določbo četrtega odstavka 37. člena ZCestn uzakonjeno dolžnostno ravnanje cestninskega zavezanca, predvidena pa je tudi lastnost vinjete, ki mora biti nalepljena na steklu vozila s svojim prvotnim lepilom. Jezikovna in smiselna razlaga zato omogočata zaključek, da se na podlagi petega odstavka 50. člena ZCestn kaznuje z globo posameznik, ki v vlogi cestninskega zavezanca uporablja cestninsko cesto (avtocesto) z vozilom, na katerem vinjeta ni nameščena s prvotnim lepilom. Tudi na podlagi predstavljenih metod razlage sodišču pri obravnavi tega prekrška ni bilo treba (dodatno) ugotavljati, kdo je namestil vinjeto na vozilo. Prekrškovni organ je zato pravilno opredelil storilkino vožnjo z napačno nameščeno vinjeto kot prekršek po petem odstavku 50. člena ZCestn in jo na tej podlagi oglobil. Tudi sodišče je v 1. in 5. točki obrazložitve sodbe podalo utemeljene in razumne razloge, da se prekršek kaže v vožnji storilke po avtocesti z vozilom, na katerem ni imela skladno s predpisi nameščene vinjete, saj je bila ta prepojena s tekstilnimi vlakni in se je brez težav odlepila s stekla. Gre za obravnavo prekrška vožnje po avtocesti s sicer veljavno, a nepravilno nameščeno vinjeto, zato do očitane kršitve petega odstavka 50. člena ZCestn ni prišlo.
prekršek - obstoj prekrška - zakonski znaki - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov
Vožnjo pod vplivom prepovedane droge prepoveduje prvi odstavek 106. člena ZPrCP, termin "vpliv" prepovedane droge pa opredeljuje drugi odstavek navedenega člena. Skladno z določbo drugega odstavka 106. člena ZPrCP je vpliv prepovedane droge na voznika vozila podan že v primeru, ko se s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovnim pregledom v krvi ali slini voznika ugotovi prisotnost prepovedane droge, ne glede na (manjšo ali večjo) količino prepovedane droge v (analiziranem vzorcu) krvi ali sline.
Zakonski znaki prekrška po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 106. člena ZPrCP so podani v primeru izpolnitve nadaljnjega pogoja iz prvega odstavka 106. člena ZPrCP, torej da prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali snovi, pod vplivom katerih je voznik, zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Po presoji Vrhovnega sodišča je dejstvo, da je sposobnost voznika za vožnjo pod vplivom prepovedanih drog zmanjšana, splošno znano. Navedeno pomeni, da se (konkretni) vpliv na vožnjo voznika vozila pod vplivom prepovedanih drog v vsakem posamičnem primeru ne ugotavlja.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji za prekršek - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti
V primeru, ko gre za odločanje o odvzemu predmeta drugi osebi (in ne storilcu prekrška), je treba še posebej skrbno presoditi, ali je z odvzemom mogoče doseči namen te sankcije in ali je podana sorazmernost v ožjem smislu, utemeljenost izreka odvzema pa je treba presojati tudi z vidika ravnanja lastnika predmeta.
Stransko sankcijo odvzema predmetov je upravičeno mogoče izreči le glede tistih predmetov, za katere obstaja realna nevarnost, da bi storilec z njimi še naprej razpolagal in ponavljal prekrške oziroma utrjeval že povzročene nevarne posledice, kolikor ne bi bili odvzeti.
ZP-1 člen 27, 27/1, 156, 156-4.. ZCes-1 člen 30, 30/6, 30/8-4. 31, 31/6, 31/8-4.
kršitev materialnih določb zakona - stek - navidezni idealni stek - odnos konsumpcije - načelo inkluzije - kršitev cestnoprometnih predpisov - predmet pravnega varstva
Vrhovno sodišče ugotavlja, da med zakonskima opisoma obravnavanih prekrškov odnos konsumpcije ni podan. Primerjava zakonskih opisov prekrškov pokaže, da sta kršitvi in s tem obravnavani kriminalni količini tako različni ena od druge, da prekrivanje obeh kriminalnih količin sploh ni mogoče.
Med obravnavanima prekrškoma prav tako ni podan odnos inkluzije. Obravnavana prekrška sta po teži enakovredna, zato zaključek, da bi bila kriminalna količina prekrška zaradi prekoračitve največje dovoljene osne obremenitve vozila v primerjavi s prekoračitvijo največje dovoljene mase vozila nebistvena oziroma izredno majhnega pomena, ni mogoč.