zahteva za sodno varstvo - dovoljenost - zavrženje
Kaznovani ni mogel vložiti zahteve za sodno varstvo, ker mu je bila za prekršek izrečena denarna kazen v višini 1.900 SIT, po 2. točki 202. člena zakona o prekrških pa je zahtevo mogoče vložiti, če je bila izrečena kazen za prekršek nad 5.000 SIT.
ZP člen 181, 181/1, 181/2, 181/6, 182, 182/1, 252, 252/2.ZKP člen 123, 123/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev določb zakona o prekrških - pritožba - rok za pritožbo - odločanje organa druge stopnje
Pravica obdolženca do pritožbe v postopku o prekršku je prekršena, če organ druge stopnje odloči o pritožbah še pred potekom pritožbenega roka, ki gre obdolžencu po 1. odstavku 182. člena zakona o prekrških.
Ker je vrhovno sodišče v isti zadevi v zahtevi javnega tožilca za varstvo zakonitosti izpodbijano pravnomočno odločbo organa druge stopnje spremenilo tako, da je postopek za prekršek zoper kaznovanega ustavilo, je šteti, da v tej zadevi ne obstoji več taka odločba, ki jo je moč izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo na podlagi 203. člena zakona o prekrških.
ZPR člen 167, 167/1, 167/1-1. ZJRM (1949) člen 2-13.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - prekršek zoper javni red in mir
Iz opisa v izreku odločbe, da je kaznovani "često menjaval službo in jo vršil zelo malomarno" ne izhajajo znaki prekrška po 13. t. 2. člena ZJRM (Ur. l. LRS št. 16/49), v katerem je določeno, da se kaznuje za prekršek tisti, ki se izmika delu in živi v brezdelju.
zahteva za varstvo zakonitosti - opisano dejanje ni prekršek
Znaki prekrška po 6. točki 2. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. l. LRS 16/49), da si kdo "izmišlja ali razširja lažnive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov" obstojijo samo takrat, če gre za sporočanje podatkov o dogodkih, torej za vesti, ne pa takrat, če gre za izražanje ocen ali mnenj o splošno znanem dogajanju.
zahteva za sodno varstvo - kršitev predpisa, ki določa prekršek - sprememba odločbe organa druge stopnje
V 12. členu odloka o poslovnem času (Ur. l. SRS 11/89) je predpisan obvezni minimalni poslovni čas, zato ta določba s poslovanjem v podaljšanem poslovnem času ni kršena. S podaljšanjem poslovnega časa je lahko kršena le materialna določba 1. odstavka 3. člena in storjen prekršek po 2. odstavku 26. člena odloka, vendar to v danem primeru ne pride v poštev, ker je kaznovani podaljšani čas priglasil. Za priglasitev zadošča vloga pristojnemu upravnemu organu, izdaja odločbe pa se ne zahteva.