zahteva za sodno varstvo - ustavitev postopka - neznatna družbena nevarnost
Ker je bil prekršek storjen leta 1986, organ 2. stopnje pa je šele leta 1991 izrekel zelo nizko kazen (0,80 din), je zaradi poteka časa dejanje kaznovane postalo majhnega pomena, zato ne gre več za prekršek.
Zakon o prekrških zoper javni red in mir (Ur. l. LRS št. 16/49) člen 2. ZPR člen 216, 221, 221/1, 167, 167/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Zgolj namen ilegalno pobegniti v inozemstvo, ne da bi storilec podvzel kakršnokoli izvršitveno dejanje, nima znakov prekrška po 2. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - kršitev določb postopka
Nepravilna uporaba določbe postopka o vročanju pisanj iz 28. člena zakona o prekrških v zvezi z določbo od 120. do 122. člena ZKP, na katere se zagovornik kaznovanega sklicuje, lahko pomenijo le tkim. relativno bistveno kršitev določb postopka po 2. odstavku 186. člena zakona o prekrških, zahteva za sodno varstvo pa se po določbi 2. točke 203. člena zakona o prekrških vloži le zaradi posameznih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 168. člena zakona o prekrških.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - prekršek zoper javni red in mir
Podana je kršitev materialnega zakona po 1. točki 187. člena zakona o prekrških, ker v odločbi ni opisano konkretno dejanje, ki bi se po zakonu štelo za prekršek.
ZP člen 167, 167, 167/1-1. ZJRM člen 2-6. Zakon o izravnavi posebnih predpisov o prekrških (1951), člen 5, 6.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - prekršek zoper javni red in mir
Za prekršek po 6. točki 2. člena zakona zoper javni red in mir (l. 49) se je zahtevalo, da gre za razširjanje vesti, torej sporočil o dogodkih in pojavih ter da lažniva izjava take vrste ruši mir in zadovoljstvo državljanov.
Z odpravo 5. in 6. člena zakona zoper javni red in mir (Ur. l. LRS št. 16/40) je bila možnost izrekanja varstvenega ukrepa pošiljanja na prebivanje v določen kraj zožena le na tiste primere, ko je organ za vodenje postopka o prekršku prejel spis od preiskovalnega organa, ki je v kazenskem postopku ugotovil, da storilčevo ravnanje nima znakov kaznivega dejanja, da pa so za storilca potrebni vzgojni ukrepi, ker se mora preprečiti njegov škodljiv vpliv na druge.
Ker je bila kaznovanemu, ki je storil prekrška kot samostojen avtoprevoznik, izrečena nižja denarna kazen, kot je določena v 2. točki 202. člena zakona o prekrških, zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.
Ker je bila kaznovanemu v postopku za prekršek izrečena nižja denarna kazen, kot jo določa 2. odstavek 202. člena zakona o prekrških, zahteva kaznovanega za sodno varstvo ni dovoljena.
V postopku za sodno varstvo ni možno uveljavljati dejanske zmote, saj je bil z novelo zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 5/90) takšen razlog (izpodbijanje dejanskega stanja) za vložitev zahteve za sodno varstvo odpravljen.
zahteva za sodno varstvo - storilec prekrška - sostorilstvo - vrednost blaga
1. Sostorilstvo je treba razlagati tako, da stori skupaj z drugimi prekršek ne samo tisti, ki je neposredno udeležen pri samem izvršitvenem dejanju, marveč tudi tisti, ki s kakšnim drugačnim dejanjem odločilno prispeva k izvršitvi.
2. Kot vrednost odvzetega blaga se vzame samo tista vrednost, ki se ugotovi po predpisanem postopku za določitev carinske osnove.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega zakona - odgovornost za prekršek - razveljavitev po uradni dolžnosti
Za obstoj prekrška se krivda ne domneva, kot izhaja iz stališča organa druge stopnje, ampak je za odgovornost za prekršek potrebno ugotoviti, ali ga je storilec storil iz malomarnosti ali naklepoma.
ZPR člen 200, 202, 207a, 222. Zakon o prometnem davku člen 68, 68/1, 68/1-6.
zahteva za sodno varstvo - razveljavitev po uradni dolžnosti - prometni davek
Ob različnih ugotovitvah organa prve in druge stopnje, kar zadeva oceno zagovora kaznovanega in o njegovi subjektivni odgovornosti, je podan precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev glede odgovornosti o krivdi kaznovanega in o tem, ali je podana podlaga za njeno izključitev.
ZPR člen 216, 221, 221/1. ZJRM (Ur. l. LRS št. 16/49) člen 2-6. ZPR člen 125, 126.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Ker je v izpodbijani odločbi navedena le neka splošna ocena ravnanj, ne pa storitev konkretnega dejanja, ki bi se po zakonu moglo opredeliti kot prekršek, je podana kršitev materialnega zakona.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Ker v izpodbijani odločbi ni navedena storitev konkretnega dejanja, ki bi se moglo po zakonu opredeliti kot prekršek, ampak samo okrnjen prepis zakonskega besedila, ter v zvezi s tem tudi ni nobene utemeljitve z navedbo dokaza oziroma vsebina zagovora je treba šteti, da ni bilo storjeno nobeno tako dejanje, katero bi se moglo opredeliti kot prekršek.
CZ člen 371, 371/1, 371/1-1, 378, 378/1, 381. ZPR člen 55, 56.
zahteva za sodno varstvo - zastaranje - daljši rok po drugem zakonu
V 381. členu carinskega zakona določen triletni relativni in šestletni absolutni zastaralni rok nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije, določenem v 56. členu zakona o prekrških, ter ga je treba šteti kot dvoletni relativni oziroma štiriletni absolutni zastaralni rok.
Odgovornost za prekršek po 1. odstavku 378. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 371. člena carinskega zakona se ugotavlja samostojno in je zato podana tudi tedaj, če postopek zoper storilca temeljnega prekrška zaradi zakonskih ali dejanskih ovir ni mogoč.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega prava
S tem, da sodišče ni posebej navajalo predpisov, s katerimi se izraža ustavna pristojnost naše države za izvajanje starih predpisov, ni zagrešena kršitev materialnega zakona.