izterjava denarne kazni za prekršek - dokazno breme
Iz listin izhaja, da je tožnik plačilni nalog prejel že dne 28.8.2000. Ker je tožnik tisti, ki navedeno dejstvo izpodbija, bi moral za svoje navedbe predložiti tudi dokaze. Tega pa slednji ni uspel dokazati, saj je zgolj pavšalno ugovarjal, da je plačilni nalog prejel dne 13.6.2001, pri čemer za svoje trditve ni niti navedel niti predložil nobenih dokazov.
prisilna izterjava denarne kazni - sklep o prisilni izterjavi denarne kazni - začetek izvrševanja odločbe o prekršku
Sklep o prisilni izterjavi denarne kazni za prekršek je začetek izvrševanja odločbe o prekršku. Ker je bil ta sklep izdan pred potekom zastaralnega roka za začetek izvrševanja denarne kazni, ni mogoče šteti, da je podano zastaranje.
ZDavP člen 44, 44/3.ZUP člen 166, 171, 235, 278. ZP člen 241. ZUS člen 74.
izterjava denarne kazni - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Davčni organ v primeru, ko izvršuje izvršljiv akt, ki ga je izdal drug organ, ni dolžan preverjati, ali je izvršilni naslov, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, izdano od organa, ki je izvršilni naslov izdal, res izvršljiv. Potrdilo o izvršljivosti odločbe je potrdilo po 171. členu ZUP/86, zato se dejstva, ki so v njem potrjena, štejejo za dokazana. Če stranka temu nasprotuje, lahko izpodbija to potrdilo pri organu, ki ga je izdal, v posebnem postopku, ne pa v postopku prisilne izterjave, ki ga vodi davčni organ.
sodniška služba - sodniki za prekrške - uporaba določb ZSS za sodnike za prekške
Določbe 2. odstavka 106. člena Zakona o sodniški službi ni mogoče uporabiti za sodnike za prekrške. Namen te določbe je bil zmanjšati razliko med sodniki, ki so bili zaradi nove delitve dela med pristojnimi sodišči razporejeni na okrožna sodišča, in sodniki, ki so bili razporejeni na okrajna sodišča, pa so bili pred novo organizacijo pristojnih sodišč vsi v enakem položaju.
ZKP člen 132, 132/2. ZP (1983) člen 66, 66/2, 252, 252/2.
varnostni ukrep - pravnomočnost odločbe senata za prekrške
Odločba senata za prekrške postane pravnomočna z dnem pritožbenega senata. Vročitev odločbe je administrativno tehnično opravilo in ne vpliva na nastop pravnomočnosti odločbe.
ZUP (1986) člen 233, 233/2, 234, 234/3. ZUS člen 59, 59/1, 60, 60/1-2, 60/1-3.
izvršitev varstvenega ukrepa - pravočasnost pritožbe - organ, ki odloča o pritožbi
Tožena stranka ni imela podlage za to, da je tožnikovo pritožbo zoper prvostopni sklep zavrgla kot prepozno, saj pritožbi ni priložena pisemska ovojnica, iz katere bi bil razviden način pošiljanja pošiljke in naslovnik. Za presojo pravočasnosti namreč ne zadošča dohodna štampiljka tožene stranke. Poleg tega pa bi morala tožena stranka pritožbo, ki je bila poslana neposredno njej, v skladu z 2. odstavkom 233. člena ZUP/86, poslati v pristojno reševanje prvostopnemu organu; ker je ni, je bistveno kršila pravila postopka in je tožniku odvzela pravico do pritožbe.
URS člen 26, 161.ZUstS člen 43, 45, 45/1, 45/2, 46, 46/1, 46/4.ZPP člen 14. ZPD člen 68, 68/1-6. ZP člen 9, 37, 37/3.
pravica do povračila škode - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dejavnost državnega organa ali nosilca javnih pooblastil - prekrški - začasen odvzem predmeta, uporabljenega v prekršku - poznejša razveljavitev zakona in odločbe o odvzemu
Delovanje pristojnega organa v skladu s pooblastili na podlagi zakona, čeprav kasneje razveljavljenega, ni protipravno dejanje, zato tudi ni odškodninske odgovornosti države.
ZVCP člen 120, 120/1. ZP člen 1, 95, 95/1, 175, 175/1, 176, 176/1, 177, 177/1.ZPP člen 1, 18, 18/2.ZOR člen 218.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna pristojnost - zavrženje tožbe - civilnopravna razmerja - stroški postopka zaradi prekrška - povrnitev stroškov alkotesta - nujna gestija
Stroški, ki nastanejo v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti udeleženca v prometu, so stroški postopka zaradi prekrška. Zahteve za povrnitev takšnih stroškov zato ni mogoče uvrstiti med spore iz civilnopravnih razmerij po 1. členu ZPP.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja
Dejanje, ki meri na pregon storilca prekrška, je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi.
pristojnost za postopek o prekršku - zastaranje – relativno zastaranje - pretrganje zastaranja – absolutno zastaranje
Zavrnilna odločba sodnika za prekrške, s katero se je izrekel za nepristojnega, ne pretrga zastaranja, saj je glede na njeno vsebino ni mogoče šteti za dejanje, ki bi merilo na pregon storilca prekrška.
URS člen 23, 26.ZOR člen 172. ZP člen 37, 152. Pravilnik o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških člen 94.
povzročitev škode - odgovornost za drugega - objektivna odgovornost - odgovornost države za delo državnih organov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - carinski postopek - zaseg predmetov - uvedba in vodenje postopka za prekršek - zastaranje pregona - pravica do sojenja v razumnem roku
26. člen URS v II. poglavju, kjer ureja človekove pravice in svoboščine, res predvideva pravico do povračila škode, toda samo v primeru, ko gre za nesorazmeren protipraven poseg v človekove pravice. Tožnik seveda utemeljeno navaja, da so v Republiki Sloveniji varovane človekove pravice državljanov Slovenije in drugih oseb na njenem teritoriju (torej tudi tujih državljanov), vendar bi moral za nastanek odškodninske obveznosti države dokazati kršitev človekovih pravic in svoboščin in protipravno ravnanje državnih organov. Sama uvedba določenega postopka, ki je predviden z zakonom, ne more biti protipraven poseg v človekovo pravico niti v primeru suma storitve kaznivega dejanja, kaj šele carinskega prekrška. Dokler postopek poteka tako, kot je predvideno z zakonom in nesorazmerno ne posega v katero od človekovih pravic, ki so navedene v Ustavi (na primer prepoved mučenja ali varstvo osebne svobode, ki sta opredeljeni v 18. in 19. členu URS), ni mogoče zahtevati prepovedi posega ali odškodnine zaradi storjenega posega.
V postopku izvršitve varstvenega ukrepa, izrečenega z odločbo o prekršku, tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na odločbo o prekršku, ki se izvršuje. Prav tako za odločitev v stvari ni pomembno, da je tožnik vložil zahtevo za sodno varstvo, saj ta po določbi 200. člena Zakona o prekrških ne odloži izvršitve odločbe.
Zoper poziv upravnega organa zaradi opisa varstvenega ukrepa po odločbi o prekršku, ki je postala pravnomočna, ni dovoljena pritožba. Poziv je po vsebini samo vabilo, s katerim ni prizadeta kakšna pravica ali pravna korist povabljenega.
kršitev materialnih določb zakona - predpis, ki določa prekršek - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - meritev stopnje alkoholiziranosti - in dubio pro reo
Vprašanje ugotavljanja stopnje alkoholiziranosti je vprašanje pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in ne pravno vprašanje.
V kaznovalnem pravu morajo biti vsa odločilna dejstva, ki so obdolžencu v škodo, ugotovljena z vso gotovostjo; v dvomu pa je šteti, da je dokazano tisto dejstvo, ki je obdolžencu v korist.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006120
ZP člen 32, 106. ZVCP člen 12.
stek prekrškov – združitev in izločitev postopka – kršitev materialnih določb zakona – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – udeleženec v cestnem prometu - promet na nekategoriziranih cestah
Potek ločenih postopkov o prekrških, za katere se sme izreči stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne more pripeljati do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki bi bilo na novo zakonito pridobljeno, če je bil obravnavani prekršek storjen pred izdajo na novo pridobljenega vozniškega dovoljenja.
Tožeča stranka uveljavlja neupravičeno pridobitev po 210. členu ZOR. Ta podlaga pa ni podana, ker so bile devize odvzete v postopku, predpisanem z zakonom, ki se je končal s pravnomočno odločbo.
Zakon o deviznem poslovanju (1985) je bil glede določb o prekrških in varstvenih ukrepih specialen v razmerju do Zakona o prekrških.
Navedena ugotovitev velja posledično tudi za celoten postopek o prekrških, vključno za premoženjskopravne zahtevke (po Zakonu o prekrških). Na podlagi povedanega je potrebno zaključiti, da okolnost, da naj bi bile sporne devize (odvzete I. G.) tožničina last, ni pravno odločilna za rešitev tega spora. Kot je že povedano spredaj, je carinski organ lahko odvzel devize storilcu prekrška, čeprav niso bile njegova last. Zato vprašanje lastnine deviz, ki za odvzem deviz ni bila pomembna, ne more predstavljati predhodnega vprašanja v smislu 12. člena ZPP (ki pomeni hkrati tudi predpostavko za ugotovitveno tožbo).
ZP člen 37, 37/1, 37/2, 37/6, 37/7, 173, 174. ZPD člen 68, 72, 72/1-4, 72/2.
postopek o prekrških - varstveni ukrep odvzema motornega vozila - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka
Premoženjskopravni zahtevek lahko oškodovanec postavi v postopku pred sodnikom za prekrške ali pa v posebni pravdi. Ta ugotovitev, ki ima oporo tudi v 173. in 174. členu ZP je odločilne narave za sklep, da lahko z odvzemom tovornjaka prizadeti upravičenec uveljavlja svoje premoženjskopravne zahtevke v pravdi, kadar jih ni uveljavljal v postopku pred sodnikom za prekrške ali pa tam s celotnim zahtevkom ni uspel.
Določbe ZPD, ki predpisujejo prekrške in sankcije zanje, so specialne v razmerju do Zakona o prekrških. Glede na navedeno razmerje velja, da se tudi za prekrške po ZPD uporabljajo določbe ZP, kolikor ZPD navedene materije ne ureja drugače. Na navedeno razmerje je potrebno opozoriti zaradi razlage drugega odstavka 72. člena ZPD in 37. člena ZP, ki ureja ravnanje z odvzetimi predmeti in izkupičkom zanje: po šestem odstavku zadnje navedenega predpisa, je denar za prodane odvzete predmete, ki so storilčeva last, dohodek občine, na območju katere je bil storjen prekršek; po sedmem odstavku istega člena pa se denar za prodane odvzete predmete, ki niso storilčeva last, izroči lastniku. Določilo drugega odstavka 72. člena ZPD pa predpisuje le odvzem motornega vozila, ne pa nadaljnjega postopka v zvezi z vozilom oziroma kupnino zanj.
zastaranje - zastaranje pregona prekrška - kraj storitve prekrška v cestnem prometu - postopek o prekršku - izločitev uradne osebe - izločitev policista, ki je odkril prekršek - dovoljenost zahteve za sodno varstvo
Zagovornica je pritožbo zoper prvostopno odločbo o prekršku vložila 8.7.1997, Senat za prekrške Republike Slovenije pa je o tej pritožbi odločal na seji 25.5.1998, tako da je poteklo do odločitve na drugi stopnji manj kot eno leto, zato o kršitvi 1.odst. 55.čl. ZP, ne glede na čas vročitve odločbe druge stopnje, ni mogoče govoriti, saj je odločba o prekršku postala pravnomočna že z dnem odločitve o pritožbi.
Ob ugotovljeni zavrnitvi preizkusa z alkotestom je povsem brez pomena, kje je kaznovani to storil, glede na to, da je potrebno dogodek, sestavljen iz treh prekrškov, obravnavati kot celoto.
Glede na to, da sta policista zahtevala preizkus z alkotestom takoj zatem, ko je kaznovani na javni cesti storil prekršek, je povsem brez pomena, kje je kaznovani svoje vozilo ustavil in ga zapustil.
Dejstvo, da sta bila policista, ki sta odkrila prekršek, zaslišana kot priči, nista sodelovala kot uradni osebi v postopku o prekršku v smislu 1.tč. 1.odst. 186.čl. ZP (uradni osebi) ampak kot priči v smislu 122.čl. ZP.
Ker določeni posamezni kazni za prej navedena prekrška ne presegata zneska 100.000,00 SIT ob času vložitve zahteve za sodno varstvo dne 22.7.1998, je bilo zahtevo za sodno varstvo v tem delu s sklepom zavreči, ker po zakonu ni dovoljena.
Zakon o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM 1949) člen 2, 2-6, 6, 6/1. ZP člen 167, 167/1-1.
prekrški zoper javni red in mir - širjenje lažnivih vesti
Ker niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se kaznovani J.K. očitalo izmišljanje ali razširjanje lažnivih vesti, niti se ji ne očita, da bi njeno dejanje imelo za posledico "rušenje mira in zadovoljstva državljanov", dejanje nima zakonskih znakov prekrška po 6.tč. 2.čl. ZJRM in tudi ne po kakšni drugi določbi tega zakona.
ZPP (1977) člen 16. ZP člen 86, 173, 173/1, 174.URS člen 23.
postopek o prekršku - odvzem predmetov - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka - sodna pristojnost
Določila 173. člena ZP, ki omogočajo oškodovancu - lastniku, da uveljavlja svoj premoženjskopravni zahtevek že v postopku o prekršku, po presoji revizijskega sodišča ni razumeti tako, da tega zahtevka ne bi mogel uveljavljati tudi po že končanem postopku o prekršku. Oporo za tako sklepanje daje 174. člen ZP, po katerem se z odločbo o prekršku lahko le deloma ali pa sploh ne ugodi premoženjskopravnemu zahtevku, zaradi česar se v preostalem ali pa v celotnem obsegu prizadeti napoti na pravdo. Zakon o prekrških tako prizadetemu le omogoča, da že v tem postopku uveljavlja svoje zahtevke, kar pa ne izključuje možnosti, da jih uveljavlja pozneje oziroma v posebnem postopku.