PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006799
ZP-1 člen 129a, 129a/9, 155, 155/2. ZVCP-1 člen 233. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe - pravni pouk sodbe v skrajšanem postopku - pravočasnost navedb in dokazov - izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog - odgovornost lastnika vozila
Samo če je bil obdolženec seznanjen, da mora svoje zaslišanje izrecno zahtevati oziroma podati pisni zagovor ter da v kasnejših fazah postopka ne bo imel več možnosti navajati dejstev in predlagati dokazov, ima lahko opustitev teh procesnih dejanj v ugovoru zoper sodbo zanj negativne pravne posledice.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006825
ZP-1 člen 22, 22/10, 27. ZVoz člen 44, 44/3, 45, 76.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - stek - enotna sankcija - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Če kršitelj nima možnosti za izbris določenega števila kazenskih točk z udeležbo na zdravstvenem pregledu oziroma v programih dodatnega usposabljanja in rehabilitacije, ga sodišče tudi ni dolžno poučiti v skladu z desetim odstavkom 22. člena ZP-1.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov – predpisi o prekrških - plakatiranje – referendumska kampanja - zgibanke
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nasilno in drzno vedenje
Če v opisu dejanskega stanja ni navedeno, da bi storilčevo vedenje pri drugem povzročilo prepovedano posledico, to je, da se je zaradi tega počutil ponižanega ali prizadetega (ali ustrahovanega oziroma ogroženega), v opisu niso razvidni vsi zakonski znaki očitanega prekrška po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006741
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 46, 46/2, 53, 156, 156-1.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - odgovornost pravne osebe – odgovornost neposrednega storilca prekrška - opustitev dolžnega nadzorstva – prekršek storjen s sredstvi pravne osebe - opozorilo – odločba o prekršku – poprava očitnih pomot
Opustitev dolžnega nadzorstva, s katerim bi se lahko prekršek preprečil, je po noveli ZP-1G kot temelj odgovornosti pravne osebe za prekršek določena le, če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, in le v tem primeru mora biti v izreku odločbe opustitev določno navedena.
Sicer za odgovornost pravne osebe za prekršek zadošča, da je prekršek storjen pri opravljanju njene dejavnosti in da je bil storjen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006734
ZP-1 člen 22, 22/3, 155, 155/2, 156, 156-4, 154-5, 171, 202č. ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja -odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke - pravnomočnost odločb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišče samo ni smelo upoštevati dopisa o pravem številu kazenskih točk, saj ga je prejelo po izdaji in pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006736
ZP-1 člen 169, 169/1, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202f. ZKP člen 420, 420/1.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve – dokazilo o vključitvi v ustrezen program – vrnitev v prejšnje stanje - zahteva za varstvo zakonitosti – smiselna uporaba ZKP – dovoljenost zahteve – druga odločba
Višje sodišče je
v postopku odločanja o preklicu izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na vlogo storilca, naslovljeno pritožba,
smiselno uporabilo institut vrnitve v prejšnje stanje in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo.
Določba prvega odstavka 420. člena ZKP se v prekrškovnem postopku smiselno ne uporablja.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja - domneva odgovornosti lastnika vozila - poziv lastniku vozila za podatke o vozniku - kršitev materialnih določb zakona - ustavitev postopka
Zakonsko besedilo „ki meri na pregon storilca prekrška“ je treba razlagati ne samo kot dejanje, ki meri na pregon tistega, ki bo na koncu pravnomočno spoznan za storilca prekrška, ampak kot vsako dejanje, ki ga je treba izvesti, da lahko organ odloči o obstoju konkretnega storjenega prekrška, ugotovi storilca tega prekrška, odloči o njegovi odgovornosti ter mu izreče sankcijo.
plačilni nalog – plačilo izrečene globe - zahteva za sodno varstvo - pravnomočnost plačilnega naloga - polovično plačilo globe – pravica do zahteve za sodno varstvo
Plačilni nalog ne postane pravnomočen, če storilec v predpisanem roku plača polovični znesek izrečene globe, oziroma storilec s plačilom polovice globe ne izgubi pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo.
Določbe 57. c člena ZP-1 se uporabljajo za zadeve, v katerih do 13. 6. 2013 še ni bila izdana odločba o prekršku na prvi stopnji (šesti odstavek 30. člena ZP-1H).
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje – pravnomočnost - vročanje odločb sodišča o zahtevi za sodno varstvo – vročanje pooblaščencu
S tem, ko je prekrškovni organ sodbo odpravil na naslov kršitelja, namesto na naslov njegovega zagovornika, je sicer kršil določbo tretjega odstavka 88. člena ZUP, ni pa ta kršitev povzročila absolutnega zastaranja kazenskega pregona, saj
je bilo kršitelju kljub temu omogočeno, da se pred potekom absolutnega zastaralnega roka z odločbo seznani.
ZP-1 člen 156, 156-1. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja člen 3. ZVO-1 člen 112.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – kontrola cen - določitev cene odpada azbestnih cementnih izdelkov - okoljska dajatev
Cena za storitev odlaganja azbestcementnih gradbenih izdelkov, ki z vključenim DDV-jem ne sme presegati 67 EUR na tono prevzetih izdelkov, ne vključuje okoljske dajatve.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Za odgovornost pravne osebe za prekršek v primeru, ko je storilec prekrška znan in zanj tudi odgovarja, zadošča, da je prekršek storjen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil storjen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
Za odgovornost odgovorne osebe pravne osebe pa je še vedno treba ugotoviti in obrazložiti, na kateri pravni podlagi, koga in kako je bila odgovorna oseba dolžna nadzirati in katere ukrepe, ki jih je bila dolžna izvajati, je opustila, hkrati pa bi bilo treba argumentirati tudi, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Golo prepisovanje zakonskega besedila in navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno ravnanje, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu prekrška.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006697
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2, 156, 156-3. URS člen 29, 31. ZVCP-1 člen 135. ZPrCP člen 110. KZ-1 člen 328.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nerazumljivi razlogi – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev materialnih določb zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – prekršek in kaznivo dejanje - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči – zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Stek je navidezen, če je storilec z enim ali več dejanji uresničil dejanski stan dveh ali več kaznivih dejanj oziroma prekrškov, ki so v takem medsebojnem odnosu, da jih je mogoče subsumirati samo pod zakonski opis enega kaznivega dejanja oziroma prekrška, ki izključuje uporabo ostalih.
Temeljna dolžnost udeleženca prometne nesreče je res poškodovanim osebam nuditi pomoč, ga pa to ne razbremeni drugih dolžnosti, ki mu jih nalaga drugi odstavek 135. člena ZVCP-1 oziroma drugi odstavek 110. člena ZPrCP, zato ni moč zaključiti, da bi bilo slednje vsebinsko in v celoti zajeto (konzumirano, izrabljeno) v kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ali da bi bil ta prekršek pogojen z izvršitvijo kaznivega dejanja tako, da brez njega kaznivega dejanja ne bi bilo mogoče storiti, oziroma da bi bilo to dejanje nujna predhodna faza kaznivega dejanja po prvem odstavku 328. člena KZ-1.
ZP-1 člen 15, 156, 156-4. ZP-1G. ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/5, 31.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška – pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe – voznik kot odgovorna oseba – osna obremenitev vozil na javnih cestah - preobremenjen prevoz
Odgovorne osebe (po noveli ZP-1G) niso (več) samo vodstveni in nadzorstveni organi oziroma osebe z nekim posebnim, nadrejenim položajem, odgovorne za zakonitost delovanja pravne osebe ali drugega subjekta, ampak vse osebe, ki so na kakršnikoli pravni podlagi pooblaščene opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe (tudi zaposlen voznik, če prekršek stori z vozilom delodajalca).
Vozniku, ki opravlja preobremenjen prevoz, se izreče globa glede na težo kršitve
ZP-1 člen 2, 2/2. ZVCP-1 člen 122, 244. ZPrCP člen 19, 27. ZPrCP-A.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – sankcija za prekršek – načelo zakonitosti – meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona - odstranitev zapuščenega vozila - znaki, ukazi in odredbe pooblaščenih oseb – lastnik vozila – udeleženec cestnega prometa
Po načelu zakonitosti mora biti v istem predpisu, ki določa prekršek, določena tudi sankcija zanj, ni pa nujno, da v istem členu, če je med pravilom ravnanja in predpisano sankcijo mogoče z vzpostavitvijo logične zveze jasno ugotoviti, katero ravnanje je prepovedano.