PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006957
ZP-1 člen 57, 62a, 65, 155, 155/1-8. URS člen 29.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca – dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obremenilnih prič – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – obseg izpodbijanja - odločilno dejstvo
D
okazno breme glede vprašanja, ali in s katerim vozilom je bil prekršek storjen, je na strani prekrškovnega organa. Šele ko je z gotovostjo ugotovljeno, da je bil z določenim vozilom storjen določen prekršek, se vzpostavi obrnjeno dokazno breme lastnika tega vozila oziroma imetnika pravice uporabe.
Če se na zaslonu merilnika izpiše zgolj izmerjena hitrost, fotografija vozila pa se ne napravi, temelji zaključek o tem, kateremu vozilu je bila izpisana hitrost izmerjena, izključno na izjavi policista. Kršitelju, ki verodostojnost te izjave v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpodbija, mora sodišče omogočiti soočenje z avtorjem obremenilne izjave ter izvajanje dokazov v svojo korist.
Sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pazi le v okviru trditev kršitelja, ki v obravnavanem primeru ni niti izrecno niti implicitno izrazil, da očitanega prekrška prekoračitve hitrosti ni storil.
Vprašanje, ali je enak prekršek storil tudi drug voznik, ki ni bil sankcioniran (za katerim naj bi kršitelj vozil), z vidika presoje kršiteljeve odgovornosti ni odločilno.
ZP-1 člen 14, 62, 62-1, 62a, 62a-2, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe
Tudi če pravna opredelitev prekrška v plačilnem nalogu ne zajema določbe 14. člena ZP-1, ki v povezavi z določbami ZOPOKD predstavlja podlago odgovornosti pravne osebe za prekrške druge osebe, ni podana kršitev materialnih določb zakona, če so znaki očitanega prekrška in odgovornost storilca dovolj razumljivo in popolno konkretizirani v opisu dejanskega stanja, priloženem zahtevi za sodno varstvo.
Če sodišče zavrne zahtevo za sodno varstvo, v izreku izpodbijane sodbe ni treba ponovno podajati opisa prekrška in konkretizacije zakonskih znakov.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZOro-1 člen 8, 8/2, 67, 81, 81/1-2, 81/1-15.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – pravna opredelitev - nošenje in prenos orožja
Zakonski znak prekrška po določbi 15. točke prvega odstavka 81. člena v zvezi z določbo 67. člena ZOro-1 je vnos orožja v Republiko Slovenijo, v obravnavanem primeru pa se je storilcu prekrška očitalo, da je skušal iznesti lovsko puško in strelivo iz Republike Slovenije brez evropske orožne listine - tako očitano ravnanje pa je treba pravno opredeliti po določbi 2. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ki določa, da se za prekršek kaznuje posameznik, ki nosi ali prenaša orožje brez orožne listine.
ZP-1 člen 156, 156-1. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (16/49 in 40/51) člen 2, 2-6.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - prekršek zoper javni red in mir
Pri prekršku po 6. točki 2. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir, za katerega se je kaznoval, kdor si je izmišljal ali je razširjal lažnive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov, gre za posredovanje informacij o konkretnih dejstvih oziroma dogodkih, takšne izjave pa je treba ločiti od podajanja interpretacij dejstev, torej mnenj, stališč oziroma vrednostnih sodb.
ZP-1 člen 156, 156-1. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (16/49 in 40/51) člen 2, 2-6.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prekršek zoper javni red in mir
Pri prekršku po 6. točki 2. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir, za katerega se je kaznoval, kdor si je izmišljal ali je razširjal lažnive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov, gre za posredovanje informacij o konkretnih dejstvih oziroma dogodkih, takšne izjave pa je treba ločiti od podajanja interpretacij dejstev, torej mnenj, stališč oziroma vrednostnih sodb.
hitri postopek - plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - odgovornost lastnika vozila - možnost izjave o prekršku - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila je v posebnem dokaznem položaju, ki zaradi življenjskih izkušenj temelji na domnevi, da je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila tudi storilec ugotovljenega prekrška.
Sodišče pa mora presoditi predlagane oziroma predložene razbremenilne dokaze, izvesti dokaze, glede katerih je storilec z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal njihovo pravno relevantnost, in v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti, ali je z njimi izkazan razumen dvom glede domnevanega dejstva.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006961
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe
Klavzula o pravnomočnosti ne vzpostavi pravnomočnosti, če za njen nastop niso izpolnjeni pogoji; prav tako razveljavitev navedene klavzule ne more odpraviti pravnomočnosti, če je ta že nastopila.
Pogoji za izrek sankcije morajo biti izpolnjeni ob odločanju prvostopenjskega sodišča, zato ni pomembno, da je bila odločitev glede izreka kazenskih točk pravnomočna ob odločanju višjega sodišča.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006999
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZPrCP člen 56, 58.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih – vključevanje v cestni promet
Z vidika pravne opredelitve storilčevega ravnanja je pravno relevantno, ali gre v obravnavanem primeru za križišče enakovrednih cest ali pa za križišče prednostne in neprednostne ceste. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti ne izrecno ne po vsebini ne uveljavlja kršitve (materialnega) predpisa o prekršku, zato Vrhovno sodišče tega vprašanja ni moglo presojati.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – sankcija za prekršek – opomin
Če sodišče namesto globe izreče opomin, mora obrazložiti olajševalne okoliščine, ki prekršek delajo posebno lahek, sicer je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Maksimum izrečene enotne globe je omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je za posamezne vrste kršiteljev dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1, in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe v posameznem primeru (tretji odstavek 91. člena ZVOP-1).
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - obrazložitev odločbe – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Sodišče je v razlogih sodbe ugotovilo, da storilec prekrška ni z ničemer izkazal, kako je organiziral delo voznika, ali mu je dajal navodila in kakšna so ta navodila bila, kako je izvajal redne kontrole za zagotovitev spoštovanja predpisov, ter, da se zgolj z dejstvom, da ima voznik opravljene temeljne kvalifikacije, ne more razbremeniti odgovornosti za prekrške.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2007000
ZP-1 člen 65, 65/4. 65/5. ZJC člen 11a, 77a.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca – dokazni postopek – dopolnitev dokaznega postopka – jezik v postopku - obstoj prekrška - cestnina - plačilo cestnine
Prepričanje storilca, da bi bil dolžan plačati cestnino (kupiti vinjeto) šele, ko bi prečkal cestninsko postajo na avtocesti oziroma, da bi avtocesto pričel uporabljati šele, ko bi z vozilom prečkal cestninsko postajo (za uporabo avtoceste do cestninske postaje pa se uporaba vinjete ne zahteva) je materialnopravno zmotno, saj bi moral imeti nameščeno vinjeto na vetrobranskem steklu že ob vstopu na cestninsko cesto.
ZP-1 člen 2, 42, 42/1, 103, 156, 156-3. ZP-1H člen 30, 30/11.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka – kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon – redni sodni postopek
Pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 velja samo za določbe materialnopravne narave, zato pritožbeno sodišče v določbi drugega odstavka 2. člena ZP-1 ni imelo podlage za uporabo nove določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1. Glede na to, da se je postopek o prekršku začel pred uveljavitvijo novele ZP-1H, pa pritožbeno sodišče tudi ni imelo podlage za uporabo nove določbe v prehodnih določbah ZP-1H.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Nova določba prvega odstavka 42. člena ZP-1, ki jo je prinesla novela ZP-1H, ima kljub temu, da je umeščena med določbe o zastaranju pregona, naravo procesne predpostavke za začetek postopka. Za procesnopravne določbe pa pravilo milejšega zakona ne velja.
ZP-1 člen 55, 55/2, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427. ZPPPD člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih - postopek pred prekrškovnim organom – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – prepovedana droga - zdravilo
Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče ugotovilo, da obstaja precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, na katerih temelji materialnopravna ocena prekrškovnega organa in sodišča, da substanca diazepam predstavlja prepovedano drogo.
ZP-1 člen 2, 14, 14a, 56, 56/3, 156, 156-1. ZP-1G. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – temelji odgovornosti pravne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva – meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati z njenimi razlogi.
Novela ZP-1G na novo ureja odgovornost samostojnega podjetnika posameznika in je za storilca prekrška - samostojnega podjetnika posameznika strožja od prej veljavne ureditve, ki je napotovala na uporabo določb ZOPOKD.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - postopek pred prekrškovnim organom – zahteva za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Sodišče v konkretnem postopku glede na datum storitve prekrška ne bi smelo uporabiti nove določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1. Ker jo je, je napačno ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki izključujejo pregon.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006831
ZP-1 člen 6a. ZVCP-1 člen 32.
kršitev materialnih določb zakona - prekršek neznatnega pomena – hitrost vožnje
V obravnavanem primeru, ko že v času storitve očitanega prekrška niso obstajali razlogi za omejitev hitrosti na 40 km/h, gre po presoji Vrhovnega sodišča za okoliščine, v katerih se lahko prekršek pokaže kot posebej lahek.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006848
ZP-1 člen 22, 22/3, 156, 156-5, 202a.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Sodišče je kršilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 na način iz 5. točke 156. člena ZP-1, ko je izreklo
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in ni upoštevalo obvestila o izbrisu določenega števila kazenskih točk.