ZP-1 člen 156, 156-1. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (16/49 in 40/51) člen 2, 2-6.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prekršek zoper javni red in mir
Pri prekršku po 6. točki 2. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir, za katerega se je kaznoval, kdor si je izmišljal ali je razširjal lažnive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov, gre za posredovanje informacij o konkretnih dejstvih oziroma dogodkih, takšne izjave pa je treba ločiti od podajanja interpretacij dejstev, torej mnenj, stališč oziroma vrednostnih sodb.
hitri postopek - plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - odgovornost lastnika vozila - možnost izjave o prekršku - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila je v posebnem dokaznem položaju, ki zaradi življenjskih izkušenj temelji na domnevi, da je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila tudi storilec ugotovljenega prekrška.
Sodišče pa mora presoditi predlagane oziroma predložene razbremenilne dokaze, izvesti dokaze, glede katerih je storilec z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal njihovo pravno relevantnost, in v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti, ali je z njimi izkazan razumen dvom glede domnevanega dejstva.
ZP-1 člen 156, 156-1. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (16/49 in 40/51) člen 2, 2-6.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - prekršek zoper javni red in mir
Pri prekršku po 6. točki 2. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir, za katerega se je kaznoval, kdor si je izmišljal ali je razširjal lažnive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov, gre za posredovanje informacij o konkretnih dejstvih oziroma dogodkih, takšne izjave pa je treba ločiti od podajanja interpretacij dejstev, torej mnenj, stališč oziroma vrednostnih sodb.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006957
ZP-1 člen 57, 62a, 65, 155, 155/1-8. URS člen 29.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca – dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obremenilnih prič – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – obseg izpodbijanja - odločilno dejstvo
D
okazno breme glede vprašanja, ali in s katerim vozilom je bil prekršek storjen, je na strani prekrškovnega organa. Šele ko je z gotovostjo ugotovljeno, da je bil z določenim vozilom storjen določen prekršek, se vzpostavi obrnjeno dokazno breme lastnika tega vozila oziroma imetnika pravice uporabe.
Če se na zaslonu merilnika izpiše zgolj izmerjena hitrost, fotografija vozila pa se ne napravi, temelji zaključek o tem, kateremu vozilu je bila izpisana hitrost izmerjena, izključno na izjavi policista. Kršitelju, ki verodostojnost te izjave v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpodbija, mora sodišče omogočiti soočenje z avtorjem obremenilne izjave ter izvajanje dokazov v svojo korist.
Sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pazi le v okviru trditev kršitelja, ki v obravnavanem primeru ni niti izrecno niti implicitno izrazil, da očitanega prekrška prekoračitve hitrosti ni storil.
Vprašanje, ali je enak prekršek storil tudi drug voznik, ki ni bil sankcioniran (za katerim naj bi kršitelj vozil), z vidika presoje kršiteljeve odgovornosti ni odločilno.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – sankcija za prekršek – opomin
Če sodišče namesto globe izreče opomin, mora obrazložiti olajševalne okoliščine, ki prekršek delajo posebno lahek, sicer je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZP-1 člen 2, 42, 42/1, 103, 156, 156-3. ZP-1H člen 30, 30/11.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka – kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon – redni sodni postopek
Pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 velja samo za določbe materialnopravne narave, zato pritožbeno sodišče v določbi drugega odstavka 2. člena ZP-1 ni imelo podlage za uporabo nove določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1. Glede na to, da se je postopek o prekršku začel pred uveljavitvijo novele ZP-1H, pa pritožbeno sodišče tudi ni imelo podlage za uporabo nove določbe v prehodnih določbah ZP-1H.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2007000
ZP-1 člen 65, 65/4. 65/5. ZJC člen 11a, 77a.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca – dokazni postopek – dopolnitev dokaznega postopka – jezik v postopku - obstoj prekrška - cestnina - plačilo cestnine
Prepričanje storilca, da bi bil dolžan plačati cestnino (kupiti vinjeto) šele, ko bi prečkal cestninsko postajo na avtocesti oziroma, da bi avtocesto pričel uporabljati šele, ko bi z vozilom prečkal cestninsko postajo (za uporabo avtoceste do cestninske postaje pa se uporaba vinjete ne zahteva) je materialnopravno zmotno, saj bi moral imeti nameščeno vinjeto na vetrobranskem steklu že ob vstopu na cestninsko cesto.
ZP-1 člen 2, 14, 14a, 56, 56/3, 156, 156-1. ZP-1G. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – temelji odgovornosti pravne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva – meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati z njenimi razlogi.
Novela ZP-1G na novo ureja odgovornost samostojnega podjetnika posameznika in je za storilca prekrška - samostojnega podjetnika posameznika strožja od prej veljavne ureditve, ki je napotovala na uporabo določb ZOPOKD.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - postopek pred prekrškovnim organom – zahteva za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Sodišče v konkretnem postopku glede na datum storitve prekrška ne bi smelo uporabiti nove določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1. Ker jo je, je napačno ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki izključujejo pregon.
ZP-1 člen 55, 55/2, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427. ZPPPD člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih - postopek pred prekrškovnim organom – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – prepovedana droga - zdravilo
Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče ugotovilo, da obstaja precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, na katerih temelji materialnopravna ocena prekrškovnega organa in sodišča, da substanca diazepam predstavlja prepovedano drogo.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Nova določba prvega odstavka 42. člena ZP-1, ki jo je prinesla novela ZP-1H, ima kljub temu, da je umeščena med določbe o zastaranju pregona, naravo procesne predpostavke za začetek postopka. Za procesnopravne določbe pa pravilo milejšega zakona ne velja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006831
ZP-1 člen 6a. ZVCP-1 člen 32.
kršitev materialnih določb zakona - prekršek neznatnega pomena – hitrost vožnje
V obravnavanem primeru, ko že v času storitve očitanega prekrška niso obstajali razlogi za omejitev hitrosti na 40 km/h, gre po presoji Vrhovnega sodišča za okoliščine, v katerih se lahko prekršek pokaže kot posebej lahek.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006848
ZP-1 člen 22, 22/3, 156, 156-5, 202a.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Sodišče je kršilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 na način iz 5. točke 156. člena ZP-1, ko je izreklo
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in ni upoštevalo obvestila o izbrisu določenega števila kazenskih točk.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006725
ZP-1 člen 15, 56, 56/3, 156, 156-1, 156-4. ZPrCP člen 74, 74/8, 74/9. ZDCOPMD člen 37, 37/2, 37/3.
razlogi o odločilnih dejstvih - voznik - kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev prekrška - odločba o prekršku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška
Neposredni storilec prekrška, ki ima hkrati status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, se obravnava po določbah o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek samo, če predpis, ki določa prekršek, ne določa tudi odgovornosti neposrednega storilca za prekršek. Sicer za prekršek odgovarja kot neposredni storilec prekrška.
Novelirani 15. člen ZP-1 je pojem odgovorne osebe razširil, saj statusa odgovorne osebe ne veže več na „opravljanje poslov“, ampak na „opravljanje dela“.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006818
ZP-1 člen 169, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202e/2. ZKP člen 420, 520/1.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - dokazilo o vključitvi v ustrezen program - zahteva za varstvo zakonitosti - smiselna uporaba ZKP - dovoljenost zahteve - druga odločba
Odločitev Višjega sodišča, ki je pri odločitvi o razveljavitvi sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevalo razloge zamude roka za predložitev dokazila, dejstvo, da se je storilka prijavila takoj, ko je to bilo mogoče in se, v času do odločanja o pritožbi rehabilitacijskega programa tudi že udeležila, ni nezakonita.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
VS2006813
ZP-1 člen 57, 57a, 57a/2, 156, 156-1. ZJRM-1 člen 6.
pravice obrambe – plačilni nalog – posebni primeri plačilnega naloga – opis dejanskega stanja - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nasilno in drzno vedenje – identiteta oškodovanca
Z očitkom, da je storilec žalil in grozil neidentificirani osebi, pri čemer izjava te osebe predstavlja edini dokaz v postopku, ni bil zamejen niti historični dogodek, ki je bil predmet obravnavanega prekrškovnega postopka, niti storilcu ni bila dana možnost učinkovite obrambe.
ZP-1 člen 2, 42, 42/1, 48, 48-1, 55, 55/2, 103, 136. URS člen 22.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - enako varstvo pravic - kršitelj - postopek pred prekrškovnim organom - redni sodni postopek - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Z novim prvim odstavkom 42. člena ZP-1 je zakonodajalec določil procesno predpostavko za začetek postopka (hitri ali redni sodni postopek) in ne novega dodatnega zastaralnega roka.
Če se hitri prekrškovni postopek ali redni sodni postopek v primerih, ko je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s prekrškom ni bil seznanjen, ne bosta začela v predpisanem 30 dnevnem roku, bodo podane druge okoliščine iz 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ki bodo izključile postopek o prekršku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006808
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/5, 167, 167/2. ZVCP-1 člen 233. URS člen 22, 29.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - odgovornost lastnika vozila
Sodišče mora pred meritorno odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo preveriti, ali se v spisu nahajajo pravno relevantna dejstva in dokazi, glede katerih se storilec v postopku še ni mogel izjaviti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006798
ZP-1 člen 169, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202e/2. ZKP člen 420.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - dokazilo o vključitvi v ustrezen program – rok za predložitev dokazila - zahteva za varstvo zakonitosti - smiselna uporaba ZKP - dovoljenost zahteve - druga odločba
Vprašanje dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti je v ZP-1 izrecno urejeno, zato smiselna uporaba 420. člena ZKP, ne pride v poštev.
Interpretacija osmega odstavka 202d. člena ZP-1 s strani pritožbenega sodišča, da je preklic zaradi nepravočasne predložitve dokazila v konkretnem primeru nesorazmeren z namenom zahtevane predložitve, ob jasni zakonski ureditvi, presega dovoljen okvir presoje sodišča (upoštevajoč, da storilec ni z ničemer izkazal, da dokazila ni mogel pravočasno pridobiti oziroma predložiti zaradi objektivnih razlogov).