odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
V opisu dejanskega stanja je naveden status storilke kot odgovorne osebe pri pravni osebi in opredeljena je njena opustitev, to je dopustitev, da je druga oseba na bencinskem servisu v svoje osebno vozilo točila kurilno olje, zato v opisu nekonkretizirana navedba o storilkini opustitvi dolžnega nadzorstva ni odločilna.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1, 66, 66/3, 156, 163, 171. ZP-1H člen 30. ZKP člen 420, 420/2.
prekrški - zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe - pravno sredstvo prekrškovnega organa - odločanje višjega sodišča o pritožbi – kršitev materialnih določb zakona - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 velja samo za določbe materialnopravne narave, določba prvega odstavka 42. člena ZP-1 pa ima naravo procesne predpostavke za začetek postopka o prekršku.
Sklepanje o tem, ali neka dejanska ugotovitev (v spisu se nahaja fotografski posnetek nepravilno parkiranega osebnega vozila) ustreza določenemu pravnemu pojmu iz pravne norme (ugotovitev prekrška s tehničnimi sredstvi), pomeni pravno sklepanje. Nestrinjanje s takšnim pravnim sklepanjem ne predstavlja izpodbijanja dejanskega stanja, temveč uveljavljanje kršitve materialnih določb ZP-1.
Višje sodišče se je s tem, ko je navedlo razloge, zakaj po njegovi presoji pritožnik uveljavlja nedovoljen razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, opredelilo tudi do tega, zakaj pritožnik ne uveljavlja kršitev procesnih in materialnih določb zakona, in mu dodatnih razlogov v zvezi s tem ni bilo potrebno navajati.
hitri postopek – smiselna uporaba ZUP – vrnitev v prejšnje stanje - kršitev materialnih določb zakona – odgovornost pravne osebe - odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja – prenehanje pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Prenehanje subjekta, pri katerem je odgovorna oseba delovala, ni upoštevna okoliščina pri izreku sankcije odgovorni osebi za storjeni prekršek.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – meje sankcioniranja prekrškov - predpisi o prekrških - plakatiranje - referendumska kampanja – zgibanke
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.
kršitev materialnih določb zakona – odgovornost pravne osebe - odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja – odgovornost odgovorne osebe
Kasnejše prenehanje pravne osebe nima nikakršnega vpliva na odgovornost njene odgovorne osebe za storjeni prekršek. Odgovorna oseba s prenehanjem pravne osebe ne preneha obstajati in zato ni nobene ovire, da se ji ne bi izrekla sankcija za storjeni prekršek.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev odločbe - zahteva za sodno varstvo – presoja navedb zahteve - odgovornost pravne osebe – razbremenitev odgovornosti
Ekskulpacijski razlog kršenja navodil in pravil pravne osebe in kršenja pogodbe o zaposlitvi se lahko uveljavi le na podlagi predhodno izkazanega in dokazanega dejstva, da je pravna oseba v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška - kateri so primerni pravočasni ukrepi, je dejansko vprašanje, ki se presoja v vsakem konkretnem primeru.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZCes-1 člen 5, 5/1, 123a. ZJC-B člen 19.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste – omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve – neustavni občinski odlok
Po sprejeti razlagi 123.a člena Zakona o cestah so lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1 le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B, torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice. Prekrškovni organi in sodišča bodo v konkretnih postopkih morali ugotavljati obstoj te predpostavke, saj je le v primeru dejanskega teka postopka po 19. členu ZJC-B mogoče uporabiti 5. člen v zvezi s 123.a členom ZCes-1.
ZP-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 156, 156-4. ZCes-1 člen 30, 31.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev prekrška - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška – voznik – prenos odgovornosti za izvajanje dolžnega nadzorstva
Dejstvo, da ima kršitelj status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1 še ne pomeni, da ga je treba vselej obravnavati kot odgovorno osebo tudi po zakonu, ki določa dejanski stan posameznega prekrška in sankcijo zanj.
Odgovorna oseba v ožjem pomenu (tj. oseba, ki je dolžna izvajati nadzorstvo) l
ahko o
dgovornost za izvajanje dolžnega nadzorstva s pravnim aktom prenese na drugo osebo ali organ
(tretji odstavek 15. člena ZP-1)
. Pristojnosti za izvajanje nadzora (in posledično odgovornost zaradi opustitve dolžnega nadzorstva) pa ni mogoče prenesti na potencialne neposredne storilce prekrškov (npr. voznika).
Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. V okviru uveljavljane kršitve sodišče presoja le tiste očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih nista zavzela stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - obstoj prekrška - opis prekrška
Novela ZP-1G na novo ureja odgovornost pravne osebe za prekršek in uvaja neke vrste objektivizirano odgovornost pravne osebe za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti stori storilec.
Samo v primeru, ko odgovornost pravne osebe temelji na drugem odstavku 14. člena ZP-1 (če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren), mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, v čem je vodstveni ali nadzorni organ pravne osebe ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil.
ZP-1 člen 14, 55, 155, 155/1-8, 155/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – vnaprejšnja dokazna ocena - odgovornost pravne osebe – ekskulpacijski razlog
Sodišče je storilki prekrška z izrecnim presumiranjem izpovedbe predlaganih prič in z vnaprejšnjo dokazno oceno njunih izpovedb kršilo pravico do obrambe.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost za prekršek - prištevnost - procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če prekrškovni organ ugotovi, da je pri kršitelju podana začasna ali trajna duševna motnja, to narekuje smiselno uporabo 124. člena ZP-1 oziroma 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 (drugi odstavek 58. člena ZP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2006948
ZP-1 člen 19, 20, 155, 155/1-8, 202b, 202c, 202c/3, 202c/4.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi - uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - določitev naloge – prisilna izterjava
Ob ugotovitvi, da storilec ni zmožen plačati globe, sodišče kljub oviri, da CSD ni uspel najti ustrezne organizacije, ne bi smelo odločiti, da se globa izterja prisilno, temveč bi moralo z odločitvijo počakati, dokler CSD sodišču ne bi sporočil izbrane organizacije, ki bi storilcu omogočila opravljanje nalog.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - obrazložitev odločbe – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Sodišče je v razlogih sodbe ugotovilo, da storilec prekrška ni z ničemer izkazal, kako je organiziral delo voznika, ali mu je dajal navodila in kakšna so ta navodila bila, kako je izvajal redne kontrole za zagotovitev spoštovanja predpisov, ter, da se zgolj z dejstvom, da ima voznik opravljene temeljne kvalifikacije, ne more razbremeniti odgovornosti za prekrške.
Maksimum izrečene enotne globe je omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je za posamezne vrste kršiteljev dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1, in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe v posameznem primeru (tretji odstavek 91. člena ZVOP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006999
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZPrCP člen 56, 58.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih – vključevanje v cestni promet
Z vidika pravne opredelitve storilčevega ravnanja je pravno relevantno, ali gre v obravnavanem primeru za križišče enakovrednih cest ali pa za križišče prednostne in neprednostne ceste. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti ne izrecno ne po vsebini ne uveljavlja kršitve (materialnega) predpisa o prekršku, zato Vrhovno sodišče tega vprašanja ni moglo presojati.
ZP-1 člen 14, 62, 62-1, 62a, 62a-2, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe
Tudi če pravna opredelitev prekrška v plačilnem nalogu ne zajema določbe 14. člena ZP-1, ki v povezavi z določbami ZOPOKD predstavlja podlago odgovornosti pravne osebe za prekrške druge osebe, ni podana kršitev materialnih določb zakona, če so znaki očitanega prekrška in odgovornost storilca dovolj razumljivo in popolno konkretizirani v opisu dejanskega stanja, priloženem zahtevi za sodno varstvo.
Če sodišče zavrne zahtevo za sodno varstvo, v izreku izpodbijane sodbe ni treba ponovno podajati opisa prekrška in konkretizacije zakonskih znakov.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZOro-1 člen 8, 8/2, 67, 81, 81/1-2, 81/1-15.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – pravna opredelitev - nošenje in prenos orožja
Zakonski znak prekrška po določbi 15. točke prvega odstavka 81. člena v zvezi z določbo 67. člena ZOro-1 je vnos orožja v Republiko Slovenijo, v obravnavanem primeru pa se je storilcu prekrška očitalo, da je skušal iznesti lovsko puško in strelivo iz Republike Slovenije brez evropske orožne listine - tako očitano ravnanje pa je treba pravno opredeliti po določbi 2. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ki določa, da se za prekršek kaznuje posameznik, ki nosi ali prenaša orožje brez orožne listine.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006961
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe
Klavzula o pravnomočnosti ne vzpostavi pravnomočnosti, če za njen nastop niso izpolnjeni pogoji; prav tako razveljavitev navedene klavzule ne more odpraviti pravnomočnosti, če je ta že nastopila.
Pogoji za izrek sankcije morajo biti izpolnjeni ob odločanju prvostopenjskega sodišča, zato ni pomembno, da je bila odločitev glede izreka kazenskih točk pravnomočna ob odločanju višjega sodišča.