CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PREKRŠKI
VS4002600
ZP-1-UPB3 člen 193, 193/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - globa za prekršek - vrnitev neutemeljeno plačane globe - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku - ustavitev postopka o prekršku - zastaranje pregona
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je storilec prekrška na podlagi 193. člena ZP-1 upravičen do povrnitve (pred pravnomočnostjo, prostovoljno) plačane globe, če je postopek o prekršku ustavljen zaradi zastaranja pregona.
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 156, 156-1. ZOro-1 člen 50, 77, 82.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – lovska družina - odgovornost upravljalca strelišča - vodenje evidenc
Prekršek po 19. točki prvega odstavka 82. člena ZOro-1 v zvezi z drugim odstavkom 77. člena ZOro-1 je lahko storjen le v primeru, da gre za civilno in ne lovsko strelišče, kar mora biti v postopku ugotovljeno. Sodišče pa ni odgovorilo na navedbe storilke, da v obravnavani zadevi niso podani znaki prekrška, saj gre za lovsko strelišče.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
V opisu dejanskega stanja je naveden status storilke kot odgovorne osebe pri pravni osebi in opredeljena je njena opustitev, to je dopustitev, da je druga oseba na bencinskem servisu v svoje osebno vozilo točila kurilno olje, zato v opisu nekonkretizirana navedba o storilkini opustitvi dolžnega nadzorstva ni odločilna.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1, 66, 66/3, 156, 163, 171. ZP-1H člen 30. ZKP člen 420, 420/2.
prekrški - zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe - pravno sredstvo prekrškovnega organa - odločanje višjega sodišča o pritožbi – kršitev materialnih določb zakona - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 velja samo za določbe materialnopravne narave, določba prvega odstavka 42. člena ZP-1 pa ima naravo procesne predpostavke za začetek postopka o prekršku.
Sklepanje o tem, ali neka dejanska ugotovitev (v spisu se nahaja fotografski posnetek nepravilno parkiranega osebnega vozila) ustreza določenemu pravnemu pojmu iz pravne norme (ugotovitev prekrška s tehničnimi sredstvi), pomeni pravno sklepanje. Nestrinjanje s takšnim pravnim sklepanjem ne predstavlja izpodbijanja dejanskega stanja, temveč uveljavljanje kršitve materialnih določb ZP-1.
Višje sodišče se je s tem, ko je navedlo razloge, zakaj po njegovi presoji pritožnik uveljavlja nedovoljen razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, opredelilo tudi do tega, zakaj pritožnik ne uveljavlja kršitev procesnih in materialnih določb zakona, in mu dodatnih razlogov v zvezi s tem ni bilo potrebno navajati.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – meje sankcioniranja prekrškov - predpisi o prekrških - plakatiranje - referendumska kampanja – zgibanke
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.
hitri postopek – smiselna uporaba ZUP – vrnitev v prejšnje stanje - kršitev materialnih določb zakona – odgovornost pravne osebe - odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja – prenehanje pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Prenehanje subjekta, pri katerem je odgovorna oseba delovala, ni upoštevna okoliščina pri izreku sankcije odgovorni osebi za storjeni prekršek.
kršitev materialnih določb zakona – odgovornost pravne osebe - odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja – odgovornost odgovorne osebe
Kasnejše prenehanje pravne osebe nima nikakršnega vpliva na odgovornost njene odgovorne osebe za storjeni prekršek. Odgovorna oseba s prenehanjem pravne osebe ne preneha obstajati in zato ni nobene ovire, da se ji ne bi izrekla sankcija za storjeni prekršek.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev odločbe - zahteva za sodno varstvo – presoja navedb zahteve - odgovornost pravne osebe – razbremenitev odgovornosti
Ekskulpacijski razlog kršenja navodil in pravil pravne osebe in kršenja pogodbe o zaposlitvi se lahko uveljavi le na podlagi predhodno izkazanega in dokazanega dejstva, da je pravna oseba v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška - kateri so primerni pravočasni ukrepi, je dejansko vprašanje, ki se presoja v vsakem konkretnem primeru.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZCes-1 člen 5, 5/1, 123a. ZJC-B člen 19.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste – omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve – neustavni občinski odlok
Po sprejeti razlagi 123.a člena Zakona o cestah so lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1 le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B, torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice. Prekrškovni organi in sodišča bodo v konkretnih postopkih morali ugotavljati obstoj te predpostavke, saj je le v primeru dejanskega teka postopka po 19. členu ZJC-B mogoče uporabiti 5. člen v zvezi s 123.a členom ZCes-1.
Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. V okviru uveljavljane kršitve sodišče presoja le tiste očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih nista zavzela stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
ZP-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 156, 156-4. ZCes-1 člen 30, 31.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev prekrška - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška – voznik – prenos odgovornosti za izvajanje dolžnega nadzorstva
Dejstvo, da ima kršitelj status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1 še ne pomeni, da ga je treba vselej obravnavati kot odgovorno osebo tudi po zakonu, ki določa dejanski stan posameznega prekrška in sankcijo zanj.
Odgovorna oseba v ožjem pomenu (tj. oseba, ki je dolžna izvajati nadzorstvo) l
ahko o
dgovornost za izvajanje dolžnega nadzorstva s pravnim aktom prenese na drugo osebo ali organ
(tretji odstavek 15. člena ZP-1)
. Pristojnosti za izvajanje nadzora (in posledično odgovornost zaradi opustitve dolžnega nadzorstva) pa ni mogoče prenesti na potencialne neposredne storilce prekrškov (npr. voznika).
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - obstoj prekrška - opis prekrška
Novela ZP-1G na novo ureja odgovornost pravne osebe za prekršek in uvaja neke vrste objektivizirano odgovornost pravne osebe za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti stori storilec.
Samo v primeru, ko odgovornost pravne osebe temelji na drugem odstavku 14. člena ZP-1 (če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren), mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, v čem je vodstveni ali nadzorni organ pravne osebe ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil.
ZP-1 člen 14, 55, 155, 155/1-8, 155/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – vnaprejšnja dokazna ocena - odgovornost pravne osebe – ekskulpacijski razlog
Sodišče je storilki prekrška z izrecnim presumiranjem izpovedbe predlaganih prič in z vnaprejšnjo dokazno oceno njunih izpovedb kršilo pravico do obrambe.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost za prekršek - prištevnost - procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če prekrškovni organ ugotovi, da je pri kršitelju podana začasna ali trajna duševna motnja, to narekuje smiselno uporabo 124. člena ZP-1 oziroma 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 (drugi odstavek 58. člena ZP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2006948
ZP-1 člen 19, 20, 155, 155/1-8, 202b, 202c, 202c/3, 202c/4.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi - uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - določitev naloge – prisilna izterjava
Ob ugotovitvi, da storilec ni zmožen plačati globe, sodišče kljub oviri, da CSD ni uspel najti ustrezne organizacije, ne bi smelo odločiti, da se globa izterja prisilno, temveč bi moralo z odločitvijo počakati, dokler CSD sodišču ne bi sporočil izbrane organizacije, ki bi storilcu omogočila opravljanje nalog.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006957
ZP-1 člen 57, 62a, 65, 155, 155/1-8. URS člen 29.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca – dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obremenilnih prič – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – obseg izpodbijanja - odločilno dejstvo
D
okazno breme glede vprašanja, ali in s katerim vozilom je bil prekršek storjen, je na strani prekrškovnega organa. Šele ko je z gotovostjo ugotovljeno, da je bil z določenim vozilom storjen določen prekršek, se vzpostavi obrnjeno dokazno breme lastnika tega vozila oziroma imetnika pravice uporabe.
Če se na zaslonu merilnika izpiše zgolj izmerjena hitrost, fotografija vozila pa se ne napravi, temelji zaključek o tem, kateremu vozilu je bila izpisana hitrost izmerjena, izključno na izjavi policista. Kršitelju, ki verodostojnost te izjave v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpodbija, mora sodišče omogočiti soočenje z avtorjem obremenilne izjave ter izvajanje dokazov v svojo korist.
Sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pazi le v okviru trditev kršitelja, ki v obravnavanem primeru ni niti izrecno niti implicitno izrazil, da očitanega prekrška prekoračitve hitrosti ni storil.
Vprašanje, ali je enak prekršek storil tudi drug voznik, ki ni bil sankcioniran (za katerim naj bi kršitelj vozil), z vidika presoje kršiteljeve odgovornosti ni odločilno.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZOro-1 člen 8, 8/2, 67, 81, 81/1-2, 81/1-15.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – pravna opredelitev - nošenje in prenos orožja
Zakonski znak prekrška po določbi 15. točke prvega odstavka 81. člena v zvezi z določbo 67. člena ZOro-1 je vnos orožja v Republiko Slovenijo, v obravnavanem primeru pa se je storilcu prekrška očitalo, da je skušal iznesti lovsko puško in strelivo iz Republike Slovenije brez evropske orožne listine - tako očitano ravnanje pa je treba pravno opredeliti po določbi 2. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ki določa, da se za prekršek kaznuje posameznik, ki nosi ali prenaša orožje brez orožne listine.
ZP-1 člen 14, 62, 62-1, 62a, 62a-2, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe
Tudi če pravna opredelitev prekrška v plačilnem nalogu ne zajema določbe 14. člena ZP-1, ki v povezavi z določbami ZOPOKD predstavlja podlago odgovornosti pravne osebe za prekrške druge osebe, ni podana kršitev materialnih določb zakona, če so znaki očitanega prekrška in odgovornost storilca dovolj razumljivo in popolno konkretizirani v opisu dejanskega stanja, priloženem zahtevi za sodno varstvo.
Če sodišče zavrne zahtevo za sodno varstvo, v izreku izpodbijane sodbe ni treba ponovno podajati opisa prekrška in konkretizacije zakonskih znakov.
ZP-1 člen 156, 156-1. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (16/49 in 40/51) člen 2, 2-6.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - prekršek zoper javni red in mir
Pri prekršku po 6. točki 2. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir, za katerega se je kaznoval, kdor si je izmišljal ali je razširjal lažnive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov, gre za posredovanje informacij o konkretnih dejstvih oziroma dogodkih, takšne izjave pa je treba ločiti od podajanja interpretacij dejstev, torej mnenj, stališč oziroma vrednostnih sodb.