ZST člen 36, 36/3, 12, 12/1, 12/1-3, 36, 36/3, 12, 12/1, 12/1-3. ZUS člen 23, 23/1. ZPP člen 155, 155.
stroški postopka
V primeru, ko gre za spor, ki se nanaša na varstvo ustavnih pravic, je tožena stranka tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka, v skladu s 1. odstavkom 158. člena ZPP, ki določa, da kadar tožeča stranka umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Iz določb VI. poglavja ZSZ/84 o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne izhaja, da za javno infrastrukturo velja drugačen režim glede obveznosti plačevanja nadomestila.
Ker se odmera nadomestila nanaša na obdobje leta 2003, sta po presoji sodišča upravna organa obeh stopenj nepravilno uporabila materialno pravo oziroma nista uporabila določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki je v prehodnih določbah 218. člena opredelil odmero nadomestila v prehodnem obdobju, zato bo potrebni pri ponovni odmeri ob uporabi določb 2. in 3. odstavka 218. člena ZGO-1 upoštevati podatke o površinah, ki so usklajeni z navedenima določbama.
ZDDPO člen 11, 12. ZUstS člen 43, 44. ZOFVI člen 12, 17, 34. ZDavP člen 406. ZUS člen 59, 59/1, 61, 67, 67/2. ZDDV člen 26, 26-4. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 52.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV
V skladu z namenom 4. točke 26. člena ZDDV in 52. člena Pravilnika so plačila DDV oproščene samo tiste storitve oziroma vzgojno izobraževalni programi pri katerih naročniki oziroma udeleženci pridobijo javno veljavno izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino. Presoja upravičenosti uveljavljanja davčne oprostitve temelji na ugotovitvi, ali se storitve vzgoje in izobraževanja opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V obravnavanem primeru so to določbe ZOFVI.
Glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati skupni predstavnik, zakon (ZUP) nima določb. Obenem pa tudi ne določa, da bi ne bilo mogoče postavitve odkloniti, tako kot je to izrecno določeno pri postavitvi začasnega zastopnika. To pa po presoji sodišča pomeni, da so, ob tem ko je možna pritožba, zoper sklep o postavitvi, možni in s tem pravno relevantni tudi ugovori izbrane osebe, da za predstavljanje ostalih (strank v postopku) ni sposobna. Pravno relevantne ugovore pa je tožena stranka dolžna presoditi. Ker tega ni storila, so razlogi izpodbijane odločbe v bistvenem pomanjkljivi.
ZCS člen 12, 12. CZ člen 6. ZUP člen 262, 5, 260, 261, 262, 5, 260, 261.
obnova postopka - carina
Carinski urad je uporabil izredno pravno sredstvo na podlagi pooblastil iz 6. člena CZ in 5. odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS št. 18/96 do 97/01, v nadaljevanju ZDavP), ki napotuje na uporabo določb ZUP, kolikor vprašanja postopka niso urejena v določbah ZDavP. Glede na navedene določbe ZUP in ZCS je tudi po presoji sodišča za odločanje o obnovi postopka v obravnavanem primeru pristojen Carinski urad A, kjer je bilo opravljeno carinjenje po spornem ECL. Tudi po presoji sodišča ta izjava na predpisanem obrazcu EUR.1 (katera oblika in vsebina je z Evropskim sporazumom določena), predstavlja novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi, če bi bil znan ob carinjenju blaga, pripeljal do drugačne odločbe (1. točka 260. člena ZUP).
ZLS člen 47, 48, 44, 45, 46, 47, 48, 44, 45, 46. ZUreP-1 člen 46/1, 43, 43/1, 46, 33, 42, 42/1, 46/1, 43, 43/1, 46, 33, 42, 42/1. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 12/2, 12, 12, 12/2.
referendum
Iz določb 1. odstavka 42. člena, 2. točke 1. odstavka 43. člena ter 1. odstavka 46. člena ZUreP-1 in 2. odstavka 2. člena Uredbe o prostorskih ureditvah državnega pomena izhaja, da je prostorsko urejanje gradnje avtoceste zadeva iz pristojnosti države, in ne stvar, o kateri bi odločali občinski organi. Ker je načrtovanje in odločanje o prostorski ureditvi avtoceste vsebina državnega lokacijskega načrta, torej akta države, občinskega referenduma o določbah tega akta glede na določbe 46. do 46.b člena ZLS ni mogoče uspešno zahtevati. Tudi mnenje občinskega sveta k državnemu lokacijskemu načrtu ni splošni, temveč posamični akt, v zvezi s posamičnimi akti občine pa razpis referenduma glede na določbe 1. odstavka 46. člena ZLS ni dopusten. Izvedbo občinskega referenduma za druge odločitve iz pristojnosti občinskih organov tudi ni mogoče zahtevati na podlagi določb 48. člena ZLS, saj se določba 2. odstavka tega člena sklicuje na določbe 47. člena istega zakona le v obsegu, kolikor se nanaša na oblikovanje zahteve za izdajo oziroma razveljavitev odločitve organa občine, ne pa tudi v obsegu, kolikor se nanaša na razpis referenduma. Po določbi 1. in 3. odstavka 48. člena namreč odloča o zahtevi volivcev v občini (torej o ljudski iniciativi) organ, ki je pristojen za izdajo zahtevanega ali izpodbijanega akta, in ne občani oziroma volivci na referendumu.
V upravnem sporu je pravna podlaga za izdajo začasnih odredb 69. člen ZUS, zato mora tožnik, v kolikor predlaga odložitev izvršitve akta, zadostiti procesnim predpostavkam iz 1. odstavka 63. člena ZUS.