prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Tožnik je bil z dela odsoten neupravičeno najmanj pet dni zaporedoma:
od ponedeljka 9.7.2001 do ponedeljka 16.7.2001, to je do dneva, ko je direktor sprejel sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zato je sodišče lahko utemeljeno štelo, da je dokazan utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja, kot ga določa 5. točka 100. člena ZDR (1990).
ZDR člen 83, 177, 177/1, 177/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - vsebina pravice do zagovora - dolžnosti delodajalca v zvezi z zagovorom
Zagovor je pravica delavca, da se seznani in opredeli do očitanih kršitev in da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo. Ker je bistvo pravice do zagovora v zagotovitvi možnosti sodelovanja in vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zakon ne more določiti strogih meril obličnosti njenega uresničevanja. Vsebina, oblika, način in obseg te pravice je lahko odvisna tudi od volje delavca - ki se ji lahko odreče ali se brani z molkom - dolžnost delodajalca je samo, da mu zagovor omogoči.
nezmožnost za delo - nadomestilo plače - mnenje zdravniške komisije
Po izrecni določbi 249. člena Pravil zavarovancu, ki v času ugotavljanja nezmožnosti za delo pri ZPIZ po mnenju zdravniških komisij ni začasno nezmožen za delo, ne pripada pravica do nadomestila plače. To pa pomeni, da avtomatizma ni in da se tudi v času trajanja postopka pri ZPIZ delovno zmožnost zavarovancev ugotavlja, kot to določa 247. člen Pravil na vsaka dva meseca oziroma po oceni senata tudi bolj pogosto. Zato izdaja mnenj zdravniških komisij ni predstavljala nedopustnega ravnanja, s tem pa tudi ni elementov odškodninske odgovornosti.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Delavec je po predhodno odobrenem bolniškem staležu neupravičeno odsoten z dela šele od prejema obvestila o zaključku bolniškega staleža, četudi mu je bil bolniški stalež zaključen za nazaj.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja
V primeru lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ se abstraktni del kaznivega dejanja glede posledic in njihovega trajanja (npr. začasna okvarjenost poškodovančevega dela telesa) že izenačuje s konkretizacijo kaznivega dejanja v primeru, ko je sama telesna poškodba konkretizirano opisana. Zato tako izbranega abstraktnega kriterija ni treba še nadalje konkretizirati.
Kolikor bi glede na posledico povzročene lahke telesne poškodbe bili znani tudi konkretni podatki o trajanju teh posledic, bi bilo zaradi natančnosti označbe primerno, da se časovni potek trajanja posledic opiše tudi v okviru opisa dejanja.
inšpekcijski ukrep - ustavitev gradnje - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnica pričela z gradnjo pred dokončnostjo gradbenega dovoljenja, je inšpektor tožnici utemeljeno odredil ustavitev gradnje. Učinkuje le dokončno gradbeno dovoljenje.
Odlok, izdan v obliki predpisa, ki se nanaša na krajevno opredeljeno območje, ne pa na opredeljene pravne subjekte, ni posamični akt iz 4. odstavka 1. člena ZUS.
ZZZDR člen 120, 157, 157/1, 158, 158/2. ZUS člen 73.
odvzem otroka - oddaja v rejništvo
CSD odvzame otroka staršem in ga da v vzgojo in varstvo drugi osebi, če so starši zanemarili vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist.
Dokazi, pridobljeni na podlagi 49. člena Zakona o policiji, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, niso nezakoniti v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastavna pravica na nepremičnini - način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini na območju, za katero ni zemljiške knjige - učinek vknjižbe in zaznambe - načelo publicitete
Zastavna pravica je stvarna pravica, za njen nastanek pa je odločilna objava v javni knjigi. Načelo javnosti mora biti spoštovano zaradi varstva udeležencev v pravnem prometu. Nespoštovanje tega načela je ovira za nastanek zastavne pravice na nepremičnini in za uspešno izvedbo izvršbe z rubežem nepremičnine.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti je razvidno, da obsojenčev zagovornik uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
ZMZPP člen 101, 101/1. Uredba Evropskega sveta št. 44/2001 člen 76. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - vzajemnost - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu
Republika Slovenije je s 1.5.2004 postala polnopravna članica Evropske unije (naprej EU). Sprejela je pravni red EU, torej tudi Uredbo Evropskega sveta št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti ter priznanju in izvršljivosti sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Ta uredba je pričela veljati 1.3.2002 in je po določbi 76. člena v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah EU v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskih skupnosti, vendar z omejitvijo iz 66. člena.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - kriteriji za odmero - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - enotna sodna praksa
Sodišči sta pravilno ocenili težo tožnikove poškodbe, potek zdravljenja in vse posledice, s katerimi se mora tožnik soočiti zaradi poškodbe. Ni mogoče pritrditi reviziji, da je tožnikova škoda tako velikega obsega, da bi terjala še posebno individualizacijo pri odmeri odškodnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22548
KZ člen 217, 235.ZKP člen 41, 41/2, 324, 324/2.
goljufija - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - glavna obravnava - zaslišanje obdolženca
Razlika med goljufijo po 217. členu KZ in preslepitvijo pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 235. členu KZ je v tem, da storilec pri kaznivem dejanju goljufije zasleduje pridobitev protipravne premoženjske koristi, tega elementa kaznivega dejanja pa pri kaznivem dejanju po 235. členu KZ ni.
Če je obsojenec menil, da je seznanitev sodnice z izjavo, ki jo je dal policiji, vzbudila dvom o njeni nepristranskosti, je imel možnost, da bi zahteval njeno izločitev, in to takoj, ko je izvedel za razlog izločitve, vendar najpozneje do konca glavne obravnave (2. odstavek 41. člena ZKP).
Razpravljajoča sodnica je na glavni obravnavi s predočenjem listin v teku obsojenčevega zagovora ravnala vsebinsko enako, kot da bi mu postavljala vprašanja, s čimer je kršila 2. odstavek 324. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22527
URS člen 22.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 51, 51/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pogojna obsodba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izrekanje kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - enako varstvo pravic - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče druge stopnje, ki je na pritožbo okrožne državne tožilke preizkušalo sodbo sodišča prve stopnje le glede odločbe o kazenski sankciji, ni bilo dolžno krivdne oblike zavestne malomarnosti, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki s pritožbo ni bila izpodbijana, znova obrazlagati. Zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvami v zahtevi za varstvo zakonitosti, da po obsojenčevem prepričanju v kazenskem postopku niso bili ugotovljeni objektivni in subjektivni znaki kaznivega dejanja, obsojenčev zagovornik ponuja lastno dokazno presojo, ki se razlikuje od tiste, sprejete v izpodbijani pravnomočni odločbi. S tem pa izpodbija sodbo iz razloga, ki po 2. odstavku 420. člena ZKP ni podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - izvajanje dokazov - predlog za pregon
Pritožbeno sodišče mora v obrazložitvi sodbe presoditi vse konkretne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva, zato na pravno irelevantna zatrjevanja ni dolžno odgovarjati.
Če ni sporno, ali je predlog za pregon podan ali ne, sodišče ne bo izvajalo dokazov v zvezi s tem, v nasprotnem primeru pa je sodišče dolžno samo, torej tudi brez predloga strank, izvajati dokaze o tem procesnopravno relevantnem dejstvu.