dovoljenost revizije - predmet spora - zamudne obresti
V primerih, ko se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je treba šteti, da po pravilih procesnega prava ni vrednosti spornega predmeta. Taka revizija ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 367. člena ZPP in je torej nedovoljena.
delovno razmerje za določen čas - začasno povečan obseg dela - prenehanje delovnega razmerja
Iz dejanskih ugotovitev sodišča je razviden zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po peti alinei prvega odstavka 17. člena ZDR (1990): začasno povečan obseg dela. Ker delovno razmerje tožnice za določen čas ni bilo sklenjeno v nasprotju z zakonom, delo, ki ga je opravljala, ni izgubilo narave začasnosti in ker tožnica tudi ni ostala na delu potem, ko bi ji moralo delovno razmerje prenehati, ni bilo podlage za ugotovitev, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas (18. člen ZDR (1990)).
ZMZPP člen 106, 106/1-7. Haaška konvencija o civilnem postopku člen 6.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - avstrijska arbitražna odločba - vročitev tožbe - neposredno vročanje pisanj
Nasprotna stranka do odločanja v ugovornem postopku ni uveljavljala, da tožbe in vabila na obravnavo ni prejela v slovenskem jeziku. Senatu okrožnega sodišča se zato s tem vprašanjem ni bilo treba ukvarjati.
Sklep drugostopenjskega sodišča, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski sklep, s katerim se ne dovoli naknadno uveljavljanje subsidiarnega tožbenega zahtevka, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz razlogov v zahtevi za varstvo zakonitosti je razvidno, da zagovornica uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa ne more biti predmet presoje s tem izrednim pravnim sredstvom (2.
KZ člen 40, 111, 111/1, 112, 112/4, 112/5, 126, 126/13, 212, 212/1-1, 212/3. Konvencija OZN o pravnem statusu oseb brez državljanstva člen 1, 1/1, 31, 31/1.ZTuj-1 člen 2, 2-1, 3, 3/2.
izgon tujca iz države - kazniva dejanja zoper premoženje - velika tatvina - velika vrednost stvari - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
Ker obsojenec, ki je zatrjeval, da je apatrid, ni državljan naše države, pa tudi sicer velja večja zaščita apatridov pred izgonom iz države le za tiste, ki legalno bivajo na ozemlju države (1. odstavek 31. člena Konvencije OZN o statusu oseb brez državljanstva), medtem ko je obsojenec ilegalno vstopil v našo državo in v njej bival brez prijave bivališča pristojnim organom v naši državi, ni bilo zadržkov za izrek stranske kazni izgona tujca iz države (40. člen KZ).
Ker je šlo za tatvino zaklenjenih osebnih avtomobilov, ki so bili odpeljani tako, da je bila uničena zaklenjena ključavnica na vratih vozila in ključavnica za vžig motorja vozila, je pravilna pravna opredelitev po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja
V primeru lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ se abstraktni del kaznivega dejanja glede posledic in njihovega trajanja (npr. začasna okvarjenost poškodovančevega dela telesa) že izenačuje s konkretizacijo kaznivega dejanja v primeru, ko je sama telesna poškodba konkretizirano opisana. Zato tako izbranega abstraktnega kriterija ni treba še nadalje konkretizirati.
Kolikor bi glede na posledico povzročene lahke telesne poškodbe bili znani tudi konkretni podatki o trajanju teh posledic, bi bilo zaradi natančnosti označbe primerno, da se časovni potek trajanja posledic opiše tudi v okviru opisa dejanja.
inšpekcijski postopek - pobudnik inšpekcijskega postopka - položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku
Če inšpektorjeva odločitev predstavlja korist ali drugačno spremembo pravnega položaja pobudnika inšpekcijskega postopka, kar pomeni, da bi lahko bile pobudnikove pravice z odločitvijo inšpektorja prizadete, ima pobudnik položaj stranskega udeleženca v tem postopku.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - kriteriji za odmero - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - enotna sodna praksa
Sodišči sta pravilno ocenili težo tožnikove poškodbe, potek zdravljenja in vse posledice, s katerimi se mora tožnik soočiti zaradi poškodbe. Ni mogoče pritrditi reviziji, da je tožnikova škoda tako velikega obsega, da bi terjala še posebno individualizacijo pri odmeri odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - subjektivna nepristranskost sodnika in objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da se je toženka o svojih družinskih problemih posvetovala s sodniki, samo po sebi ne more vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Kajti sodnice in sodniki odločamo na podlagi Ustave in zakonov in moramo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, četudi posamezni sodnik pozna eno ali drugo pravdno stranko. Dejstvo, da se sodniki in odvetniki poznajo, tako ne sme in ne more vplivati na sojenje. Če pa v konkretnem primeru ne gre za običajno poznanstvo, temveč za tesnejše prijateljske odnose, ki bi lahko vzbujali dvom o nepristranosti posamezne sodnice ali sodnika, se nepristranskost zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP, saj je lahko pristranski le posamezen sodnik, ne pa sodišče.
dodelitev ribiškega okoliša v upravljanje - poseg v pravice dosedanjega upravljalca z vodami
Če je tožeča stranka upravljala s spornimi vodami na podlagi veljavnega akta, v njene pravice ni mogoče posegati, ne da bi se prej odločalo o odvzemu te pravice.
inšpekcijski ukrep - ustavitev gradnje - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnica pričela z gradnjo pred dokončnostjo gradbenega dovoljenja, je inšpektor tožnici utemeljeno odredil ustavitev gradnje. Učinkuje le dokončno gradbeno dovoljenje.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - poziv organa na dopolnitev zahteve - pravočasnost dopolnitve zahteve
V postopku upravni organ varuje tako javne koristi kot pravice stranke. Glede na to, da je vlagateljica zahtevo za denacionalizacijo vložila že 2.3.1992, bi jo lahko tudi pravočasno dopolnila (v okviru roka po 64. členu ZDen), če bi jo organ nemudoma pozval na dopolnitev. Ker pa jo je pozval šele 2 leti po vložitvi vloge, to ne more škodovati stranki.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - prisotnost električne napetosti v ptt omrežju - požar
Vzročna zveza je pravni pojem - ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti. To je tisti dogodek, katerega redni učinek povzroči konkretno škodo. Prisotnost električne napetosti v ptt omrežju pa je tak vzrok, ki je povzročil požar.
ZMZPP člen 101, 101/1. Uredba Evropskega sveta št. 44/2001 člen 76. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - vzajemnost - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu
Republika Slovenije je s 1.5.2004 postala polnopravna članica Evropske unije (naprej EU). Sprejela je pravni red EU, torej tudi Uredbo Evropskega sveta št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti ter priznanju in izvršljivosti sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Ta uredba je pričela veljati 1.3.2002 in je po določbi 76. člena v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah EU v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskih skupnosti, vendar z omejitvijo iz 66. člena.
Mnenje posebne zdravniške komisije je izvedeniško mnenje, ki mora biti obrazloženo (191. člen ZUP/86). Če mnenje ni obrazloženo, ne more biti podlage za ugotovitev o zdravstveni nezmožnosti voznika za vožnjo in za odvzem vozniškega dovoljenja.
ZUP člen 249, 249-9, 250.ZDen člen 60. ZUS člen 73.
obnova postopka - stranka v postopku denacionalizacije
Stranka v postopku denacionalizacije je tudi oseba, ki je v podržavljeno nepremičnino vlagala do 7.12.1991, če se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.