vrnitev zadružnega premoženja - upravičenci do vračila - pravno nasledstvo
V postopku vračanja premoženja mora pravno nasledstvo dokazati zadružna organizacija, ki uveljavlja vračilo premoženja zadruge, ki je prenehala in ji je bilo premoženje odvzeto. Kontinuiteta s prejšnjo zadrugo ali z zadružnimi sredstvi bi morala izhajati iz vpisa v ustrezen register.
Odlog plačila davčnega dolga je po 89. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP) utemeljen ob ugotovitvi, da bi z izterjavo lahko bilo ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov; k vlogi mora davčni zavezanec predložiti dokazila o svojih dohodkih in o premoženjskem stanju in o dohodkih in premoženjskem stanju družinskih članov (2. odstavek 90. člena ZDavP).
Potem ko je bila revizija predložena Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, je prva nasprotna udeleženka umaknila revizijo. Glede na to, da sodišče o vloženem izrednem pravnem sredstvu še ni izdalo odločbe (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), je ugotovilo dovoljeno razpolaganje nasprotne udeleženke in o reviziji ne bo odločalo.
Zmanjšanje osnove za dohodnino zaradi invalidnosti je dopustno, če gre za invalida: 1. s 100% telesno okvaro in 2. mu je priznana pravica do tuje nege in pomoči. Če tožnik pogoja 100% invalidnosti ne izpolnjuje, mu osnove za dohodnino zaradi invalidnosti ni mogoče znižati. V upravnem sporu, v katerem se presoja le zakonitost upravnega akta, kot je tudi ta spor, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
dohodnina - upravni spor - sporno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
Bistvena kršitev določb postopka je podana vselej, kadar je dejansko stanje v zadevi sporno, stranke predlagajo izvedbo glavne obravnave, sodišče prve stopnje pa glavne obravnave ne opravi in to vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.
prošnja za azil - pospešeni postopek - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene
Tožena stranka utemeljeno sklepa, za kar ima podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih, da jo je tožeča stranka (prosilec za azil) namerno zavajala z navajanjem lažnih osebnih in drugih podatkov, kar zadošča za utemeljen sklep, da je tožeča stranka zlorabljala postopek in so tako podani razlogi za zavrnitev njene prošnje za pridobitev azila kot očitno neutemeljene.
ZPP člen 370, 370/1-1, 370/1-2, 370/3, 371.ZZZDR člen 81.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - simbolična preživnina
Nepreskrbljenost zakonca kot pogoja za njegovo upravičenje do preživnine po 81. členu ZZZDR je treba nujno razlagati z vidika časovne komponente, torej kot dejstvo socialnega stanja, ki nujno vsebuje tudi prognozo socialne varnosti in s tem dejstev, ki bodo v bodoče bolj ali manj zanesljivo obstajala. Namen priznanja pravice do tako imenovane simbolične preživnine ni v zagotovitvi sredstev za preživljanje razvezanega zakonca ob sami razvezi zakonske zveze, temveč v zagotovitvi njegove bodoče socialne varnosti in s tem (trajne) preskrbljenosti.
davek iz dejavnosti - omejitev dokaznih sredstev na listinsko dokumentacijo
Če davčni organ ugotovi prihodke, ki jih davčni zavezanec ni napovedal, te prihodke prišteje k napovedanim, napovedani odhodki pa se povečajo le, če zavezanec predloži dokumentacijo o odhodkih, ki odpadejo na tako povečan prihodek (2. odstavek 45. člena ZDoh).
spor o preživljanju - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - sprememba bivališča dolžnika - ustalitev pristojnosti
Sprememba prebivališča dolžnika med izvršilnim postopkom po analogiji s pravdnim postopkom (15. člen ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZPP) na nadaljnjo pristojnost sodišča ne vpliva.
Interni akt, ki ne ureja posamičnih razmerij, ampak je le podlaga za odločanje o konkretnem posamičnem razmerju, ni akt, zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato se tožba zoper tak akt zavrže.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v sodstvo
Tožnik izraža nezaupanje v delo sodišča, ter blati ugled vseh sodišč, delavcev v pravosodju, državnih organov in političnih strank. To pa ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki je stvarno pristojno za sojenje v sporih na drugem območju.
Prvi odstavek 498. člena ZPP določa ureditev in vodenje postopka za čas od trenutka, ko zakon stopi v veljavo. Po tej določbi se postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih le, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. To (arg. a contrario) pomeni, da se v postopkih, ki se pred sodiščem prve stopnje še niso končali, uporablja (nov) ZPP od uveljavitve dalje, torej od 14.7.1999 (razen izjem, ki so določene v 499. členu ZPP). In ker se je v konkretnem primeru postopek pred sodiščem prve stopnje končal 20.12.2000 (takrat je sodišče prve stopnje izdalo sodbo), je treba dovoljenost revizije presojati po 367. členu ZPP.
ZPP člen 39, 39/1, 318, 318/3, 339, 339/1, 339/2-8, 377.URS člen 14, 22.ZOR člen 154, 177, 177/3, 200.
dovoljenost revizije - zamudne obresti - denarna odškodnina - ravnanje oškodovanca - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nesreča pri delu - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - možnost obravnavanja pred sodiščem - odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti - načelno pravno mnenje - zamudna sodba v odškodninskem sporu - pravni interes za revizijo - povrnitev negmotne škode - stranske terjatve - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - delna zamudna sodba - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb
ZPP ne daje podlage za stališče, da o zahtevkih za nepremoženjsko škodo ne bi bilo mogoče odločiti z zamudno sodbo. Prav tako ne izljučuje možnosti izdaje delne zamudne sodbe. Če so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe le glede enega od več zahtevkov (ali le glede dela tožbenega zahtevka), bo sodišče pač izdalo zamudno sodbo le glede tega (dela) zahtevka.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - dejanska uporaba stvari, ki je v posesti obogatenega
Sodišču se ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali je toženec ves sporni čas uporabljal nepremičnino ali ne, in tega razlagati, ker je za obravnavani obogatitveni zahtevek pomembno le, ali bi se lahko obogateni s stvarjo okoristil, pri čemer je irelevantno, ali je to opustil in zakaj je to storil. Bistveno je, da je prikrajšanemu s svojim ravnanjem preprečil, da bi ta stvar uporabljal sam.
"Odprt" upravni spor, v katerem tožnik v tožbenem zahtevku ne predlaga samo odprave izpodbijanega akta tožene stranke, temveč tudi, da se ga predlaga v imenovanje, po presoji pritožbenega senata vendarle pomeni izkazano verjetnost, da tožnik uspe s svojo kandidaturo po prvem razpisu. Zato je utemeljen tožnikov pritožbeni ugovor, da kolikor bi izbira in imenovanje kandidata iz drugega razpisa "prehitela" sodno odločitev v sporu v zvezi s prvim razpisom, bi zanj nastale hujše škodljive posledice.
ZDT člen 17, 19, 56.ZSS člen 15.ZVRS člen 1, 2, 3, 4, 5, 16, 21.URS člen 2, 22, 25, 49. ZUS člen 59, 59/1.
imenovanje generalnega državnega tožilca - izbira izmed kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje - prijava enega kandidata
Tudi če se na razpisano prosto mesto generalnega državnega tožilca prijavi le en kandidat in ta izpolnjuje razpisane pogoje, ga Vlada RS ni dolžna predlagati v imenovanje Državnemu zboru RS.
Na zakonitost sklepa o podaljšanju pripora ne more vplivati razlaga zagovornikov glede noveliranega 310. člena KZ, njihova negativna ocena sestave obtožnice, trditve o prihodnjem zastaranju in nepravnomočnosti sodbe v tujini, ocena o neodvisnosti in nepristranskosti sodišča, ki ostajajo na ravni trditev in trditve o sojenju v razumnem roku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22366
ZKP člen 417.KZ člen 109.
izredna omilitev kazni - pogojni odpust
Dejstvo, da je obsojenec postal oče mladoletnega otroka, ki mu je po veljavnih predpisih (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) dolžan nuditi varstvo, vzgojo in preživljanje, je nova olajševalna okoliščina, ki bi v povezavi z v rednem postopku ugotovljenimi in upoštevanimi olajševalnimi in obteževalnimi okoliščinami očitno pripeljala do milejše obsodbe.
Obnašanje obsojenca v zvezi s prestajanjem kazni zapora (prostovoljni nastop, vzorno obnašanje ter delo v času prestajanja kazni) za izredno omilitev kazni ni upoštevno, ta okoliščina se po zakonu (109. člen KZ) upošteva pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti.
Sodišče ni kršilo kazenskega postopka, ko je v obrazložitvi sklepa pri oceni obtoženčeve begosumnosti in ponovitvene nevarnosti omenilo, da je bil obsojen za takšno kaznivo dejanje v Republiki Italiji in da je bila na Hrvaškem zanj razpisana tiralica italijanskih oblasti.
Glede na določbo 2. odstavka 196. člena ZKP v obsojenčevem primeru, ko se mu očitata kaznivi dejanji po 3. in 2. odstavku 311. člena KZ, ni možno dati varščine.