ugotavljanje državljanstva - sklenitev zakonske zveze z avstrijskim državljanom - domovinska pristojnost na ozemlju Kraljevine Jugoslavije
Ker je pravna prednica tožnika sicer roj. l. 1898 v Mariboru, leta 1925 sklenila zakonsko zvezo z avstrijskim državljanom, je v skladu s paragrafom 7 Zakona o domovinstvu pridobila avstrijsko državljanstvo. Na dan 6.4.1941 ni imela domovinske pristojnosti na ozemlju takratne Kraljevine Jugoslavije. Zato na dan 28.8.1945 ni postala državljanka nove Jugoslavije na podlagi 1. odst. 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, s tem pa po 39. členu Zakona o državljanstvu RS ne velja za državljanko RS.
V revizijskem postopku ni mogoče upoštevati tistih trditev in navedb, ki jih je revident sodišču predstavil v preteklosti in se na njih v reviziji le posplošeno sklicuje.
upravičenci do denacionalizacije - uporabna pravica - pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe
Pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe, je enak pravnemu položaju prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča. Zato so tudi te osebe upravičenci do denacionalizacije.
postopek inšpiciranja, obračunavanja in plačevanja davkov - začasna odredba - začasna ureditev stanja
Začasna ureditev stanja se glede na določbo 2. odstavka 68. člena ZUS lahko nanaša le na sporno pravno razmerje, ki je predmet presoje v upravnem sporu. Vračilo že plačanih zamudnih obresti, ki ga v obravnavani zadevi uveljavlja tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe kot predlog za začasno ureditev stanja, se ne nanaša na sporno pravno razmerje.
odpis zamudnih obresti in odlog plačila davčnega dolga - kriterij za odpis
Osnovni kriterij pri odločanju o utemeljenosti odpisa davčnega dolga je podatek o tem, ali dohodek na družinskega člana pri zavezancu presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji kot minimalni znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
izterjava denarne kazni - sklep o prisilni izterjavi - pogoji - izvršilni naslov - klavzula o izvršljivosti
Izvršiti je mogoče le tisti izvršilni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Izvršljivost pa potrdi organ, ki je kršitelju naložil obveznost.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - župan - dejanska zmota - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota - župan kot zasebni tožilec - stroški kazenskega postopka - plačilo stroškov iz proračuna
Vprašanje zakonitosti izplačila stroškov kazenskega postopka iz sredstev proračuna lokalne skupnosti je pravno vprašanje.
Obsojenec je s preverjanjem pri pravnih strokovnjakih, ali se stroški kazenskega postopka lahko izplačajo iz proračuna ali ne, izkazal opravičljivo pravno zmoto.
Župan občine je uradna oseba.
Župan lahko zaradi varstva časti in dobrega imena vloži zasebno tožbo zaradi očitkov, ki so povezani z opravljanjem njegove funkcije in je v takem primeru lahko upravičen do povračila stroškov postopka, četudi s tožbo ne uspe. V takem primeru sploh ne gre za zlorabo položaja, razen če bi že ob vložitvi tožbe vedel, da tožba ni utemeljena.
žrtve vojnega nasilja - status begunca - priznanje statusa begunca z uporabo izrednega pravnega sredstva - razveljavitev pravnomočne odločbe - učinkovanje odločbe za naprej
Tožniku je bilo mogoče priznati status begunca šele z uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve in spremembe pravnomočne odločbe na zahtevo stranke po 265. členu ZUP/86, ki pa izrecno določa, da lahko odločba učinkuje le za naprej.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - opredelitev do tožbenih navedb - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožbenih navedb tožeče stranke, da nikoli ni bila italijanski vojak, da ni nosila uniforme in da ni nikoli opravljala vojaških obveznosti, ampak je bila zajeta v delovni bataljon kot civilna oseba in je morala opravljati razna težka fizična dela.
Za ugotovitev okoliščine, da se družina ni mogla vrniti v domovino vse do 14.4.1947 zaradi materine bolezni, bo tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno dopolniti postopek po napotkih tožene stranke ter šele nato odločiti o stvari, pri čemer je glede na določbe 16. člena ZZVN aktivno dokazno breme na strani tožeče stranke.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - politični razlogi za prizadejano nasilje - delovna obveznost v času vojne
Med politične razloge za prizadejano nasilje po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče šteti odločitev v zvezi z vodenjem države, kamor sodi tudi uvedba delovne obveznosti v času vojne (t.im. Pflichtjahr).
statusa žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - nasilno dejanje - stalno prebivališče na ozemlju RS po prenehanju vojnega nasilja
Tožeča stranka se je po lastnem zatrjevanju iz madžarskega taborišča S. dne 15.5.1945 vrnila v domači kraj B. v Vojvodini, na ozemlju Republike Slovenije pa se je naselila šele leta 1963. Ob prenehanju nasilja ni imela stalnega prebivališča na sedanjem ozemlju Republike Slovenije, zaradi česar ji statusa, tudi glede na določbe 6. odstavka 2. člena ZZVN, ni mogoče priznati.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - izgnanstvo - nedoločen pravni pojem
Odredbe visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 23.2. in 8.7.1942, s katerimi je bilo omejeno prosto gibanje ljubljanskega prebivalstva ter razlaščenih 42 lastnikov za potrebe obmejnih nadzornih točk. Razlogi za sprejem teh odredb pa niso bili politični, kot to zmotno meni tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, temveč vojaško-strateški. Politični razlogi bi bili namreč v smislu določb ZZVN podani v primeru, ko je bilo nad osebo izvršeno nasilje zaradi njenega nasprotovanja nacističnemu oziroma fašističnemu režimu, česar tožeča stranka ni nikoli zatrjevala.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - smrt enega od staršev - smrt kot posledica nesrečnega naključja
Oče tožeče stranke je umrl v vojni v nesreči, kar po zakonu ne more biti podlaga za priznanje uveljavljanega statusa ŽVN (otrok, katerega eden izmed staršev je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB).
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša
Ker je bil oče tožeče stranke po demobilizaciji ubit s strani oficirja jugoslovanske kraljeve vojske (23. aprila 1941), se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ta smrt ni posledica okoliščin, ki bi bile glede na zakonsko določbo (8. odstavek 2. člena ZZVN) relevantne za priznanje uveljavljanega statusa.
Po presoji Vrhovnega sodišča gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa drugi odstavek 481. člena ZPP, saj gre za spor iz pravnega razmerja, ki je nastalo med samostojno podjetnico v zvezi z opravljanjem njene pridobitne dejavnosti in javnim zavodom. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika
Posplošene trditve pravdne stranke, da se je kot odvetnik zameril mnogim sodnikom na določenem sodišču, ne predstavljajo podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
upravičenci za denacionalizacijo - pravna oseba - status pravne osebe ob podržavljenju - prenehanje pravne osebe zaradi likvidacije
Iz 9a člena ZDen izhaja, da so do denacionalizacije upravičene tiste pravne osebe, ki so imele ob podržavljenju status pravne osebe. Če je pravna oseba zaradi likvidacije prenehala obstajati, tožnica ni njena pravna naslednica.