začasna odredba - predpostavke za vložitev predloga - zahteva za odložitev izvršbe
Tožnik ne more pri sodišču zahtevati izdaje začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, če ni pred tem zahteval odložitve izvršitve izpodbijanega akta pri organu, ki je pristojen za njegovo izvršitev.
Kljub temu da sta v postopku odločanja o odreditvi pripora obdolženec in njegov takratni zagovornik pritrdila stališču, da je podan priporni razlog koluzijske nevarnosti, to ni odvezalo sodišča dolžnosti, da določno navede tiste posebne okoliščine, na podlagi katerih sklepa, da je podana opravičena bojazen, da bo obdolženec oviral potek kazenskega postopka, s tem da bo vplival na priče.
Določba 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, ki ureja priporni razlog koluzijske nevarnosti, zahteva ugotovitev posebnih okoliščin, ki neposredno kažejo na možnost vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce. To pomeni, da ne zadostuje abstraktna možnost vplivanja, ki je podana vselej, kadar je treba zaslišati določene osebe.
Za odreditev pripora iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ko gre za kazniva dejanja, s katerimi se varnost ljudi hudo ogroža, zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti, kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi ta varnost ni v tolikšni meri ogrožena. Obdolženčevo rafalno streljanje iz neposredne bližine proti skupini ljudi pomeni hudo ogrožanje njihove varnosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče - neogibna potrebnost pripora
Določbo 2. odstavka 205. člena ZKP si je treba razlagati tako, da vrhovno sodišče o predlogu upravičenca odloči šele neposredno pred iztekom prejšnjega podaljšanja pripora.
Podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena v zvezi z 2. odstavkom 205. člena ZKP).
Zakon o kaznivih dejanih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 3-5, 3-10, 2, 2/1, 2/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - vohunstvo
Vsa dejanja, opredeljena v 3. členu ZKLD, je treba obravnavati skupaj z določbo 2. člena istega zakona.
Kaznivo dejanje po 5. točki 3. člena ZKLD je uresničil tisti storilec, ki je storil katero od izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja tudi proti zaveznikom Federativne ljudske republike Jugoslavije, vendar na njenem ozemlju.
Odmera za posamezne oblike nepremoženjske škode (telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba zvin vratne hrbtenice).
davek iz dejavnosti - omejitev dokaznih sredstev na listinsko dokumentacijo
Če davčni organ ugotovi prihodke, ki jih davčni zavezanec ni napovedal, te prihodke prišteje k napovedanim, napovedani odhodki pa se povečajo le, če zavezanec predloži dokumentacijo o odhodkih, ki odpadejo na tako povečan prihodek (2. odstavek 45. člena ZDoh).
revizija postopka oddaje javnega naročila - odločitev o zahtevi za revizijo - varstvo v upravnem sporu
Odločitev o zahtevi za revizijo postopka oddaje javnega naročila po Zakonu o javnih naročilih ni upravni akt ali drug posamičen akt, s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, zato zoper ta akt ni varstva v upravnem sporu.
ZPP člen 39, 39/1, 318, 318/3, 339, 339/1, 339/2-8, 377.URS člen 14, 22.ZOR člen 154, 177, 177/3, 200.
dovoljenost revizije - zamudne obresti - denarna odškodnina - ravnanje oškodovanca - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nesreča pri delu - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - možnost obravnavanja pred sodiščem - odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti - načelno pravno mnenje - zamudna sodba v odškodninskem sporu - pravni interes za revizijo - povrnitev negmotne škode - stranske terjatve - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - delna zamudna sodba - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb
ZPP ne daje podlage za stališče, da o zahtevkih za nepremoženjsko škodo ne bi bilo mogoče odločiti z zamudno sodbo. Prav tako ne izljučuje možnosti izdaje delne zamudne sodbe. Če so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe le glede enega od več zahtevkov (ali le glede dela tožbenega zahtevka), bo sodišče pač izdalo zamudno sodbo le glede tega (dela) zahtevka.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - dejanska uporaba stvari, ki je v posesti obogatenega
Sodišču se ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali je toženec ves sporni čas uporabljal nepremičnino ali ne, in tega razlagati, ker je za obravnavani obogatitveni zahtevek pomembno le, ali bi se lahko obogateni s stvarjo okoristil, pri čemer je irelevantno, ali je to opustil in zakaj je to storil. Bistveno je, da je prikrajšanemu s svojim ravnanjem preprečil, da bi ta stvar uporabljal sam.
Prvi odstavek 498. člena ZPP določa ureditev in vodenje postopka za čas od trenutka, ko zakon stopi v veljavo. Po tej določbi se postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih le, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. To (arg. a contrario) pomeni, da se v postopkih, ki se pred sodiščem prve stopnje še niso končali, uporablja (nov) ZPP od uveljavitve dalje, torej od 14.7.1999 (razen izjem, ki so določene v 499. členu ZPP). In ker se je v konkretnem primeru postopek pred sodiščem prve stopnje končal 20.12.2000 (takrat je sodišče prve stopnje izdalo sodbo), je treba dovoljenost revizije presojati po 367. členu ZPP.
Interni akt, ki ne ureja posamičnih razmerij, ampak je le podlaga za odločanje o konkretnem posamičnem razmerju, ni akt, zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato se tožba zoper tak akt zavrže.
odločanje o obnovi postopka - formalni pogoj - verjetno izkazana okoliščina, na katero se predlog opira
Formalni pogoji iz 1. odstavka 256. člena ZUP/86 niso izpolnjeni, če se predlog za dovolitev obnove postopka nanaša na okoliščine, ki ne morejo pripeljati do drugačne odločitve oziroma nimajo vpliva na spremembo dejanskega stanja.
Potem ko je bila revizija predložena Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, je prva nasprotna udeleženka umaknila revizijo. Glede na to, da sodišče o vloženem izrednem pravnem sredstvu še ni izdalo odločbe (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), je ugotovilo dovoljeno razpolaganje nasprotne udeleženke in o reviziji ne bo odločalo.
ZUS člen 18, 18/2. ZVDP (1997) člen 1, 4, 4/5, 4/7, 8, 8/4, 26, 26/11.
kršitev zakona v škodo javne koristi - priznanje označbe porekla blaga
Javni interes je prizadet s tem, da tožena stranka pri priznanju označbe porekla blaga "Cviček" ni upoštevala določb ZVDP o varstvu geografskega porekla. Na ta način je namreč možna kolizija med različnima ureditvama zaščite geografske označbe za vino po ZIL in ZVDP, kar bi lahko povzročilo negotovost oziroma zmedo pri pridelovalcih in potrošnikih. Označevanje vina z oznakami o geografskem poreklu je urejeno neposredno z zakonom in podzakonskimi predpisi. Status geografske oznake se pridobi že z zakonom ali podzakonskim predpisom, ne pa v postopku registracije kot ga ureja ZIL. Zaščita geografskega imena za vino zato ni stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku z upravno odločbo, torej ni upravna stvar.
Odlog plačila davčnega dolga je po 89. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP) utemeljen ob ugotovitvi, da bi z izterjavo lahko bilo ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov; k vlogi mora davčni zavezanec predložiti dokazila o svojih dohodkih in o premoženjskem stanju in o dohodkih in premoženjskem stanju družinskih članov (2. odstavek 90. člena ZDavP).
vrnitev zadružnega premoženja - upravičenci do vračila - pravno nasledstvo
V postopku vračanja premoženja mora pravno nasledstvo dokazati zadružna organizacija, ki uveljavlja vračilo premoženja zadruge, ki je prenehala in ji je bilo premoženje odvzeto. Kontinuiteta s prejšnjo zadrugo ali z zadružnimi sredstvi bi morala izhajati iz vpisa v ustrezen register.