ZKP člen 155, 155/4, 201, 201/1-3.ZPol člen 49, 49/2.
posebni preiskovalni ukrepi - izzvana kriminalna dejavnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - uporaba milejših ukrepov
Vprašanje, ali je bila kriminalna dejavnost izzvana, je povezana z oceno dejanskega stanja, česar pa v postopku za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče ocenjevati.
Ker je novela ZKP (Uradni list RS, št. 43/2004) začela veljati 23. maja 2004, bi morala do 23. julija 2004 za ukrepe, ki so se na dan uveljavitve tega zakona izvajali na podlagi dovoljenja generalnega direktorja policije po 2. odstavku 49. člena Zakona o policiji, biti pridobljena odredba pristojnega organa v skladu z določbami zakona.
Ker ponovitvena nevarnost temelji na prihodnji nevarnosti prodaje mamil, če bi bil obdolženi na prostosti, je neutemeljeno izpodbijanje sklepa o odreditvi pripora, češ da ni bila ogrožena varnost ljudi, ker je bilo mamilo prodano le tajnemu policijskemu delavcu oziroma sodelavcu.
Možnost uporabe milejšega ukrepa je bila zavrnjena že z odločitvijo o odreditvi pripora, zato ni bilo treba posebej obrazložiti, zakaj se sodišče ni odločilo za milejši ukrep.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - izjava privilegirane priče
Sodišče ni bilo dolžno izločiti uradnega zaznamka o zbranih obvestilih, ki se je nanašal na izjavo mladoletne oškodovanke, ker je ta, zaslišana pred preiskovalno sodnico in posebej poučena po 236. členu ZKP, da kot hčerka obdolženca ni dolžna pričati, povedala, da bo pričala.
pripor - pravna opredelitev kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - milejši ukrepi - začasen odlog odvzema prostosti osumljeni osebi - nevarnost za življenje in zdravje tretjih oseb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče v fazi, ko odloča o zakonitosti pripora, ne presoja, ali obdolženčevo ravnanje pomeni toliko kaznivih dejanj, kot je zatrjevano v obtožnici, ali pa gre zgolj za eno (nadaljevano) kaznivo dejanje.
Tožilčevo dovoljenje za začasen odlog odvzema prostosti osumljeni osebi po 159. členu ZKP ne pomeni avtomatično, da odreditev pripora zoper takega obdolženca ni mogoča, ker da pripor ni neogibno potreben za varnost ljudi.
Ugotovitev, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi, izključuje uporabo milejših ukrepov za odpravo ponovitvene nevarnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi nezadovoljstva stranke z delom sodnikov
Svoje nezadovoljstvo z odločitvami prvostopenjskih in pritožbenih sodnikov, ki naj bi bile diskriminatorske in nepravične, lahko tožnica uveljavlja s pravnimi sredstvi in z razlogi, ki so za to predvideni v zakonu, ni pa njeno nezadovoljstvo razlog, ki bi utemeljevalo prenos pristojnosti.
Stranka se mora obrazloženo izjaviti o tem, zakaj prereka navedbe nasprotne stranke in mora ob tem načeloma ponuditi lastno verzijo poteka spornega dogodka.
Ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da bi moralo sodišče konkretno in bolj določno ugotoviti tožnikovo manjšo preživninsko zmožnost, ne pa le s posrednim sklepanjem. Po prepričanju revizijskega senata se je moralo sodišče zateči k takšnemu sklepanju, ker tožnik ni predložil aktualne dohodninske odločbe oziroma, če v času zadnjega naroka za glavno obravnavo ta še ni bila izdana, zadnje davčne prijave. Na njem kot tožniku je bilo dokazno breme listinsko izkazati svoje (nižje) dohodke. Sicer pa v takšni situaciji sklepanje o dohodkih po trošenju zavezanca ni v nasprotju z ugotavljanjem pravega dejanskega stanja.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Ker obsojenec ni bil navzoč na glavni obravnavi, je bila dolžnost sodišča, da obsojencu pošlje prepis izreka sodbe s pravnim poukom o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe (1. odstavek 362. člena ZKP).
ZKP člen 371, 371/1-11, 176, 182, 182/1, 182/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - preiskava - obseg preiskave - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Preiskovalnega sodnika praviloma vežejo predlogi strank glede tega, katera preiskovalna dejanja bo opravil, lahko pa po lastni presoji izvede tudi preiskovalna dejanja, ki jih nista predlagala državni tožilec ali obramba.
stroški za opremljanje stavbnega zemljišča - obveznost plačila sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča
Sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je bil investitorjema odmerjen na pravilni podlagi, 43a členu ZSZ/84 in obeh občinskih odlokov. Investitorjema je bilo res izdano gradbeno dovoljenje brez potrdila o plačanem sorazmernem delu stroškov (2. odstavek 45. člena ZSZ/84), kar pa na samo obveznost plačila navedenih stroškov in s tem na zakonitost izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje nima nobenega vpliva.
povračilo plačane carine - upravni spor - glavna obravnava - uporaba materialnega prava
V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožeča stranka poudarja, da je bistvo tega upravnega spora v uporabi materialnega prava, kar je tudi tožena stranka navedla v izpodbijani odločbi. Glede na to ni utemeljena zahteva tožeče stranke v pritožbi, naj se opravi glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje.
ukrep urbanističnega inšpektorja - zavrnitev zahteve o dovolitvi priglašenih del - pravnomočna odločba
Pravilno je stališče, da je v upravno-inšpekcijskem postopku bilo pomembno zgolj dejstvo, da je bila zahteva tožeče stranke za izdajo ustrezno spremenjenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena.
Prepovedi iz 4. in 6. alinee 1. odstavka 76c. člena ZUN se ne uporabljajo za parcelacije parcel iz 1. odstavka 49. člena ZSZ.
ZDruP člen 1.ZPPOLS člen 25, 25m.ZZLPPO člen 7, 7/1, 7/2, 7/3, 65, 65/2.
lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca - zavrženje tožbe
Po določbi 2. odstavka 65. člena ZZLPPO ima družbeni pravobranilec pooblastilo za vodenje tekočih postopkov, torej takih, ki jih je začel pred uveljavitvijo ZPPOLS in da tedaj še niso bili končani.
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZAPPNI člen 1, 1a.ZLPP člen 50, 50/2.ZPPOLS člen 25, 25e, 25h, 25m.ZZLPPO člen 3, 3/2, 65, 65/2.ZPP člen 41, 41/2, 377, 490.
lastninjenje - oškodovanje družbene lastnine - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca - zavrženje tožbe
Prehodna določba drugega odstavka 65. člena ZZLPPO je sicer ohranila v veljavi tudi določbo 25.m člena ZPPOLS, ki ohranja pravobranilčevo pravico iz 50. člena ZLPP, vendar pa se določba 25.m člena ZPPOLS uporablja le glede neolastninjenih podjetij (iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO) in za postopke, ki jih vodi družbeni pravobranilec (ki so ob uveljavitvi ZZLPPO že bili v teku).
Iz dejstva, da je po tretjem odstavku 1.a člena novele ZAPPNI Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij upravičena opraviti postopke revidiranja, ni mogoče izpeljati upravičenja družbenega pravobranilca za vložitev tožbe zaradi oškodovanja družbenega premoženja.
25.e člen ZPPOLS revizijskemu organu sicer nalaga obvestitev družbenega pravobranilca o izsledkih revizije, vender pa o morebitnem tožbenem upravičenju družbenega pravobranilca molči. Iz zakona torej ne izhaja, da mu tožbeno upravičenje podeljuje.
ZPP člen 212, 339, 339/2-8, 370, 370/1-2, 370/2, 370/3.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene - razpravno načelo - načelo proste presoje dokazov - ugotavljanje pogodbene volje strank - bistvena kršitev določb pravdnega postopa - upoštevanje dejstev, ki jih stranka ni zatrjevala - dejanska in pravna vprašanja v zvezi s pogodbo
Pri razlagi pomena in učinkov določb pisne pogodbe gre za pravno vprašanje, pri ugotavljanju izražene pogodbene volje strank oziroma vsebine ustne pogodbe pa za dejansko vprašanje. Tako je ugotavljanje, ali je bil dogovor sklenjen oziroma kakšna je bila vsebina dogovora (kaj sta pogodbeni stranki z njim zasledovali), dejansko zaključevanje, ki pa ni predmet revizijskega preizkusa.
izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje revidenta med revizijskim postopkom - zavrženje revizije
Če je bila gospodarska družba, ki je vložila revizijo, med revizijskim postopkom izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka, je s tem prenehala njena pravica do revizije, zato jo revizijsko sodišče zavrže.
spor o pristojnosti - zavarovanje za primer brezposelnosti
Sporna pogodba med strankama je bila pogodba o medsebojnih pravicah in obveznostih strank pri usposabljanju brezposelnih, kar je ukrep aktivne politike zaposlovanja in ne zavarovanja za primer brezposelnosti. Zato v spornem primeru ne gre za spor, ki bi ga lahko po 3. točki drugega odstavka 5. člena ZDSS obravnavali kot spor s področja zavarovanja za primer brezposelnosti. Po presoji Vrhovnega sodišča gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče. Specializirana sodišča so sodišča z ozkim področjem odločanja in pristojna samo za odločanje v sporih, za katere je tako določeno (določbe 5. člena ZDSS) s posebnimi predpisi (določba 1. člena ZPP).