dovoljenost revizije - vrnitev v prejšnje stanje - disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep denarne kazni
Ker o sporu o zakonitosti izreka disciplinskega ukrepa denarne kazni zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje revizija ni dovoljena, tudi ni dovoljena zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, s katerim je bil sicer spor pravnomočno končan.
razporeditev delavca v državni upravi - pogoji za zakonito razporeditev
Za odločitev o zakonitosti razporeditve je bistveno le, ali so izpolnjeni pogoji zanjo. Delavca je mogoče razporediti iz enega v drug državni organ tudi v primeru, ko zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem državnem organu ni več potrebno, v drugem državnem organu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza znanju in izobrazbi delavca.
ZPols člen 19, 19/2-4.ZVDZ člen 105, 105/4. ZUS člen 16, 59, 59/1.
volitve v državni zbor - lista kandidatov - pristojni organ za določitev kandidatov
Ker mora biti organ, pristojen za določanje kandidatov za volitve v državni zbor, v skladu s 4. točko 2. odstavka 19. člena ZPolS vnaprej določen v statutu politične stranke, ni mogoče z "ad hoc" sklepom tega ali drugega organa za določanje kandidatov pooblastiti drugega organa politične stranke.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - izmikanje plačevanju preživnine - opis kaznivega dejanja - naklep
Zahtevi po konkretizaciji preživninske dolžnosti je v konkretnem primeru zadoščeno z navajanjem celotnega časovnega obdobja izmikanja, skupnega zneska neplačane preživnine ter višine mesečne preživnine, predvsem pa s sklicevanjem na citirano pravnomočno izvršljivo sodno odločbo pravdnega sodišča.
Subjektivnih znakov kaznivega dejanja (v konkretnem primeru naklepa z njegovo zavestno in voljno sestavino) v opisu ni potrebno konkretizirati z dejstvi. Takšni zakonski znaki se v opisu praviloma povzemajo zgolj z zakonskimi izrazi.
S tem ko je zunajobravnavni senat v obrazložitvi svoje odločbe, s katero je zavrnil zagovornikovo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora, navedel, da je obdolženčeva odvisnost od mamil temeljni motiv za izvrševanje kaznivih dejanj in tako ena od okoliščin, ki v povezavi z ostalimi utrjuje zaključek o ponovitveni nevarnosti kljub obdolženčevi iskreni želji po zdravljenju in načrtovanem odhodu v tujino, ni mogoče reči, da pri presoji tega pripornega razloga ni upoštevalo tudi v pritožbi navedene okoliščine, da se je obdolženec prostovoljno odločil za zdravljenje odvisnosti od mamil.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 12, 12/1, 371, 371/1-3, 442, 248.
pravica do zagovornika - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - izvedenstvo - obseg izvedenskega dela - vročitev izvedenskega mnenja strankam
Tudi v primeru, ko obramba z zagovornikom ni obvezna, je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, če sodišče opravi glavno obravnavo brez navzočnosti zagovornika, ki nanjo sploh ni bil ali ni bil v redu vabljen.
S pisno odredbo sodišče določi, kdo bo opravil izvedenstvo in kaj je predmet izvedenstva, tako da se določno in jasno formulirajo vprašanja, na katera mora izvedenec odgovoriti. To pa ne pomeni, da izvedenec ne bi smel samoiniciativno, po lastni presoji, odgovoriti tudi na kakšno drugo vprašanje s področja svoje stroke, na katero naleti pri svojem delu v okviru postavljene naloge in ki je pomembno za obravnavani kazenski primer.
Odredba o postavitvi izvedenke je bila vročena obsojencu in zagovornici (1. odstavek 249. člena ZKP), oba pa sta imela v skladu z določbo 1. odstavka 128. člena ZKP ves čas med postopkom pravico, da pregledata in prepišeta kazenski spis. Če tega nista storila in ker se je obsojenec odrekel pravici, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, to pomeni, da se je odrekel tudi pravici, biti seznanjen z mnenjem izvedenke.
ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2, 3, 371, 371/1-8.ZPol člen 49.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - drugi kazenski postopki - domneva nedolžnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi
Za presojo zakonitosti po 49. členu ZPol izvajanih ukrepov je odločilno, ali so bili glede na vrsto in težo obravnavanih kaznivih dejanj, trajanje in način njihovega izvajanja, uporabljeni v skladu s kriteriji, določenimi v odločbi ustavnega sodišča št. U-I-271/98 z dne 8.5.2003, s katero je z odloženim rokom razveljavilo navedene določbe.
Okoliščina, da zoper obdolženca tečejo kazenski postopki zaradi premoženjskih deliktov, je subjektivne narave, ki jo je v zvezi z oceno osebnih lastnosti mogoče upoštevati pri ugotavljanju obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. S tem ko se izpodbijani sklep glede te okoliščine opira na podatke kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, ne krši načela domneve nedolžnosti iz 3. člena ZKP.
povrnitev negmotne škode - nova škoda - epileptični napadi - strah kot pretekla škoda - pravno priznana škoda - zapadlost terjatve - ponovna odločitev sodišča v odškodninskem sporu - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Tožena stranka je tožniku, ki je bil poškodovan v prometni nesreči, na podlagi poravnave 9.2.1994 izplačala odškodnino, a so se po tem pojavili trije epileptični napadi, ki so v vzročni zvezi s prometno nesrečo.
Sodišče ne želi bagatelizirati tožnikovega strahu pred napadi, ki bi lahko nastopili kadarkoli, toda odškodnina za strah je pravno priznana samo kot pretekla škoda. Bodoči strah ni pravno priznana škoda, razen če je tako intenziven, da preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodišča so v primeru ponovnega sojenja o odškodninskem zahtevku za nepremoženjsko škodo prisojala oškodovanemu zamudne obresti že od prve sodbe dalje, če so pri ponovnem sojenju ugodila tožbenemu zahtevku v enakem znesku kot s prvo sodbo. Obravnavani primer je tak, zato je revizijsko sodišče od prisojene glavnice prisodilo tudi zamudne obresti, ki so določene v zakonu, od 19. 11. 1997 dalje. Prva sodba s tega dne je bila razveljavljena na pritožbo toženke. Pri novem sojenju je bilo tožbenemu zahtevku skoraj v celoti ugodeno (razen kolikor je bil znižan), zato ni razloga, da bi bil tožnik prikrajšan za zamudne obresti za čas po prvem sojenju.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Ker obsojenec ni bil navzoč na glavni obravnavi, je bila dolžnost sodišča, da obsojencu pošlje prepis izreka sodbe s pravnim poukom o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe (1. odstavek 362. člena ZKP).
Ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da bi moralo sodišče konkretno in bolj določno ugotoviti tožnikovo manjšo preživninsko zmožnost, ne pa le s posrednim sklepanjem. Po prepričanju revizijskega senata se je moralo sodišče zateči k takšnemu sklepanju, ker tožnik ni predložil aktualne dohodninske odločbe oziroma, če v času zadnjega naroka za glavno obravnavo ta še ni bila izdana, zadnje davčne prijave. Na njem kot tožniku je bilo dokazno breme listinsko izkazati svoje (nižje) dohodke. Sicer pa v takšni situaciji sklepanje o dohodkih po trošenju zavezanca ni v nasprotju z ugotavljanjem pravega dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi nezadovoljstva stranke z delom sodnikov
Svoje nezadovoljstvo z odločitvami prvostopenjskih in pritožbenih sodnikov, ki naj bi bile diskriminatorske in nepravične, lahko tožnica uveljavlja s pravnimi sredstvi in z razlogi, ki so za to predvideni v zakonu, ni pa njeno nezadovoljstvo razlog, ki bi utemeljevalo prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zakonita zastopnica upnika uslužbenka pristojnega višjega sodišča
Okoliščina, da je bila delavka sodišča ob vložitvi izvršilnega predloga, zakonita zastopnica upnika, lahko predstavlja tehten razlog za določitev prvega stvarno pristojnega sodišča.
ZKP člen 39, 39-5, 83, 83/3, 148, 154, 154/4, 159.
nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - prenehanje izvajanja ukrepov - poročila tajnih policijskih sodelavcev - Center za kriminalistično tehnične preiskave (CKTP) - začasen odlog odvzema prostosti osumljene osebe - izločitev sodnika
Ker pri poročilih tajnih policijskih sodelavcev ne gre za obvestila iz 1. odstavka 148. člena ZKP, poročila nimajo statusa listin, ki bi jih bilo treba glede na določbo 3. odstavka 83. člena ZKP izločiti iz spisa in na katere se sodna odločba ne sme opreti (5. odstavek 83. člena ZKP).
Strokovno mnenje CKTP ima tako dokazno vrednost, kot jo imajo izvidi in mnenja drugih strokovnih ustanov, usposobljenih za tovrstne preiskave. Gre torej za dokaz, ki ga je treba kot vsakega drugega oceniti po načelu proste dokazne presoje, zato tak dokaz ni niti nedovoljen niti sam po sebi neverodostojen.
Situacija, ko sta pri izdaji izpodbijane sodbe višjega sodišča sodelovala sodnika, ki sta odločala tudi o obsojenčevi pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, ne predstavlja razloga za njuno izločitev po 5. točki 39. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov
Tožnikove trditve, da so vse zadeve, v katerih nastopa kot stranka, vnaprej dogovorjene v njegovo škodo, so na ravni žaljivih sumničenj in niso utemeljene. Zatrjevana pristranskost sodnikov ni neposreden razlog za delegacijo sodišča, pač pa je instrument za preprečitev vpliva pristranskosti sodnika za odločanje izločitev (70. člen ZPP).
glavna obravnava - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Z odločitvijo o tem, ali ob spremembi obtožbe prekiniti glavno obravnavo ali ne (2. odstavek 344. člena ZKP), sodišče ne sme poseči v obdolženčeva pravna jamstva, zato je ravnanje sodišča odvisno od vsebine in obsega sprememb obtožbe oz. tega, v kolikšni meri je spremenjena situacija nova za obdolženca. Če so spremembe nebistvene, prekinitev ni potrebna.
S tem ko zagovornik ni poimensko ali drugače določno navedel prič in s povsem splošnim navajanjem vsebin, o katerih naj bi pričale, ni izkazal verjetnosti, da bi njihove izpovedbe vplivale na ugotovitve prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča o tem, da je obsojenec vedel, da so računi lažni. Sodišče tako predlaganih dokazov ni dolžno izvesti.