izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče spoznalo, da je stanje stvari dovolj razjasnjeno, je ravnalo v skladu z določbo 2. odstavka 343. člena ZKP, ko je predlog za zaslišanje priče zavrnilo kot nepotreben.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - kaznivo dejanje prikrivanja - pomagač po členu 206 ZOR
Pri tisti osebi, ki pomaga, da se odgovorna oseba za škodo ne bi odkrila v smislu drugega odstavka 206. člena ZOR, mora biti podano neko aktivno ravnanje ali opustitev, vse v smeri preprečitve identifikacije osebe, ki je povzročilo škodo.
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med prvo poškodbo in kasnejšim padcem - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Zaključek o obstoju pravnorelevantne vzročne zveze je pravno sklepanje, za katerega sta obe sodišči imeli podlago v strokovnih ugotovitvah izvedenca (ob padcu konec maja 1998 je prišlo do zloma plošče v predelu dva meseca prej operativno oskrbljenega zloma stegnenice; na rentgenskem posnetku je bila prisotna nova kostnina kot posledica draženja na notranji strani stegnenice, v predelu poke zloma pa resorbcija kosti; kost je bila torej zaradi zloma v marcu 1998 oslabljena, medialni fragment pa slabše prekrvavljen, kar je ob padcu maja 1998 povzročilo zlom). Nepravilno je revizijsko stališče, da je taka (dodatna) škoda ob uporabi bergel neobičajna. V sodni praksi niso redki primeri, da pride zaradi padca ob uporabi bergel do ponovnega zloma operativno oskrbljene kosti.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pravna podlaga podržavljenja
Od presoje, po kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno, je odvisna ugotovitev, katero osebo je šteti za upravičenca do denacionalizacije v skladu z 9. členom ZDen.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Upoštevanje krivdna prispevka obeh udeležencev prometne nesreče za nastanek škode oziroma za njen večji obseg (zavarovanec tožene stranke je s tovornim vozilom pri vključevanju z neprednostne na prednostno cesto zaprl pot tožniku, s čemer je povzročil sam škodni dogodek, tožnik pa je, ker je vozil prehitro in pod vplivom alkohola, prispeval k večjemu obsegu škode) se pokaže, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbo drugega odstavka 178. člena ZOR, ko sta ugotovili, da znaša odgovornost tožene stranke 65 %.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora - rok za vložitev obtožnice - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Ni pravilno stališče, da se pripor ne sme podaljšati zato, da se državnemu tožilstvu omogoči preučitev zadeve po končani preiskavi zaradi odločitve, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi.
S pravnomočnostjo sklepov o preiskavi je ugotovljena utemeljenost suma in bi bil drugačen zaključek mogoč le, če bi med preiskavo zbrani dokazi tak sklep omajali.
V skladu z določbo 4. odstavka 420. člena ZKP se z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi ali podaljšanju pripora ne more uveljavljati kršitev postopka, ki naj bi bile domnevno storjene pred izdajo izpodbijanega sklepa oziroma napake ali pomanjkljivosti prejšnjih sklepov o odreditvi ali podaljšanju pripora oziroma zavrnitvi pritožb zoper te sklepe.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - trčenje motornega vozila s pešcem - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - ravnanje odškodovanca - nepričakovano ravnanje oškodovanca
Zavarovancu tožene stranke res da ni mogoče očitati krivde za nesrečo in tudi ne tega, da bi se posledicam tožnikovega dejanja (upoštevaje merilo skrajne skrbnosti) moral izogniti. Vendar pri objektivni odgovornosti ne gre za to, ali je imetnik nevarne stvari kriv za škodni dogodek (bistvo odgovornosti "ne glede na krivdo" je pač odgovornost ne glede na krivdo), pa tudi neizogibnost (kot ena od predpostavk za oprostitev odgovornosti) sama po sebi še ni dovolj. Če oškodovančevo dejanje ni nepričakovano (pri čemer mora biti kriterij, kdaj je neki dogodek nepričakovan, strog in objektiven - če bi prevladalo ohlapnejše ali subjektivno gledišče, bi bila olajšana zaveza objektivno odgovorne osebe prek razumnih meja, zaradi česar bi bil neposredno prizadet smisel objektivne odgovornosti), ni oprostitve odgovornosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - nedovoljeno razpolaganje strank - sklepčnost tožbenega zahtevka - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dediščinska tožba
Vrhovno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje v postopku izdaje zamudne sodbe (ne glede na predlagani dokaz) ni bilo dolžno z vpogledom v zemljiško knjigo samo preverjati zemljiškoknjižnega stanja, ker v zbranih podatkih ni imelo razlogov za sum o nedovoljenem razpolaganju strank. Podatki iz zemljiške knjige so sicer res javni, niso pa splošno znani v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.
V zahtevi zatrjevana dejstva o oškodovanju upnika pa predstavljajo trditveno podlago za druge vrste spor, sprožen na podlagi tožbe za izpodbijanje dolžnikovih dejanj. Ravnanja strank v tej zadevi torej ni mogoče opredeliti kot nedovoljenega tudi zato, ker je le od upnika odvisno, ali bo sploh vložil izpodbojno tožbo, kdaj jo bo vložil in kako jo bo utemeljil. Zato ni podana procesna kršitev iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZPP in drugim odstavkom 7. člena ZPP, pa tudi ne nepravilna uporaba 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravica do sojenja v razumnem roku
Sojenje v razumnem roku je ustavno zagotovljena pravica strank. Instrument, ki ga imajo stranke na voljo, če to načelo ni spoštovano, je nadzorstvena pritožba - bodisi na predsednika sodišča, na predsednika sodišča višjega ranga ali celo na pristojnega ministra. Ker je torej zagotovljeno pravno varstvo po drugi poti, ni dovoljeno uporabiti instituta delegacije pristojnosti v namen (morebiti)
skupno premoženje zakoncev - ekonomska skupnost - nastanek skupnega premoženja - obstoj življenjske skupnosti
Oblike ekonomske skupnosti, ko tnujne komponente življenjske skupnosti zakoncev, so lahko zelo pestre. Od bolj rahlih, ko vsak od zakoncev prispeva le določen del svojega zaslužka za skupno gospodinjstvo, do intenzivnih, ko zakonca združita vse svoje zaslužke in ko drug drugega pooblastita za razpolaganje s sredstvi na svojih bančnih računih. Vendar je za obstoj ekonomske skupnosti bistveno, da zakonca vsaj del zaslužka namenjata skupnemu gospodinjstvu in pokrivanju stroškov v zvezi s skupnim premoženjem.
Vzajemna pooblastila zakoncev za razpolaganje s sredstvi na njunih bančnih računih ne morejo predstavljati pogoja za nastanek skupnega premoženja.
Zahtevka za vrnitev posojil se opirata za različno dejansko podlago. Pravico do revizije je zato treba presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
najem poslovnega prostora - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - plačevanje najemnine - prenehanje obveznosti zaradi predpravdnega pobota - kompenzacija najemnine in posojila - vzajemnost terjatev
Pogodba o pobotu je lahko veljavna, vendar nima učinka prenehanja obveznosti s pobotom, če ni vzajemnosti, če torej obe stranki te pogodbe nista hkrati upnik in dolžnik medsebojnih istovrstnih terjatev.
Ob jasnem, obrazloženem in popolnem izvedenskem mnenju in razumno pojasnjenih razlogih o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev drugega izvedenca, ni podana kršitev 254. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe in s tem kršilo določbe 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je obsojenec v vseh treh primerih (omogočanja uživanja mamila) "mamilo T.-jevi predhodno prodal", čeprav tega očitka obtožba ne vsebuje. Zatrjevana kršitev ni podana, saj vložnika zahteve ne zatrjujeta neskladnosti med izrekom sodbe in dejanjem, ki je predmet obtožbe (1. odstavek 354. člena ZKP). Poleg tega okoliščina prodaje mamila, ki je omenjena zgolj v obrazložitvi, ne pa v izreku sodbe, ne sodi med odločilna dejstva kaznivega dejanja po 197. členu KZ, bila pa je kot odločilno dejstvo ugotovljena v okviru kaznivega dejanja neupravičene prodaje mamila.
upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka - presoja dokazov
Bistvena kršitev določb upravnega postopka - 9. člena ZUP/86 je podana, če tožena stranka odloči le na podlagi dokazov ene stranke, ne da bi presodila nasprotne dokaze druge stranke o okoliščinah, ki so bistvene za odločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22584
KZ člen 261, 261/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali je imel obsojenec kot direktor zavoda za planiranje status uradne osebe (1. odstavek 261. člena KZ).
obnova postopka denacionalizacije - izredno pravno sredstvo - poseg v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo - odprava napak zaradi kršitve materialnega prava
Obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je po svoji naravi obnovitveni razlog nepravilne uporabe materialnega prava, ki po ZUP/86 ni dovoljen.
sodniška služba - sodniki za prekrške - uporaba določb ZSS za sodnike za prekške
Določbe 2. odstavka 106. člena Zakona o sodniški službi ni mogoče uporabiti za sodnike za prekrške. Namen te določbe je bil zmanjšati razliko med sodniki, ki so bili zaradi nove delitve dela med pristojnimi sodišči razporejeni na okrožna sodišča, in sodniki, ki so bili razporejeni na okrajna sodišča, pa so bili pred novo organizacijo pristojnih sodišč vsi v enakem položaju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22412
KZ člen 313, 22, 169.ZKP člen 53, 53/3, 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - samovoljnost - dokončano kaznivo dejanje - poskus - krivda - naklep - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - oprostilna sodba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje samovoljnosti po 313. členu KZ je dokončano šele z odvzemom pravice, torej takrat, ko je storilec z izvršitvijo dejanja prišel v položaj, ko lahko pravico uporablja; v primeru, ko gre za obveznosti (terjatve), pa takrat, ko pride do tega, kar mu drugi dolguje.
Pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 313. členu KZ je treba v zvezi s krivdo ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje.
Ker sodišče ni vezano na tožilčev predlog glede pravne ocene dejanja (2. odstavek 354. člena ZKP), je dolžno ugotoviti, če se z njegovo pravno presojo ne strinja, ali dejanje, kot je opisano, ne obsega znakov kakega drugega kaznivega dejanja. Šele na podlagi takšne pravne ocene vseh dejstev v opisu dejanja sme izreči oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP.