določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišč
Ni povsem razumljivo, zakaj se toženca v tem postopku sklicujeta na domnevne napake in nezakonitosti v drugih postopkih, za katerih odpravo imata na voljo v njih predvidene pravne poti oziroma pravna sredstva. Niso pa to razlogi za dvom v nepristranskost kar vseh sodišč z območja Višjih sodišč v Kopru in v Ljubljani, s tem pa tudi ne razlogi za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj je lahko pristran le posamezni in konkretni sodnik, ne pa sodišče.
Prav tako niso razlogi za delegacijo po 67. členu ZPP trditve tožencev v predlogu, namenjene graji razveljavitvenega sklepa instančnega sodišča, s katerim je bil vzpostavljen procesni stadij ponovnega odločanja.
skupno premoženje zakoncev - ekonomska skupnost - nastanek skupnega premoženja - obstoj življenjske skupnosti
Oblike ekonomske skupnosti, ko tnujne komponente življenjske skupnosti zakoncev, so lahko zelo pestre. Od bolj rahlih, ko vsak od zakoncev prispeva le določen del svojega zaslužka za skupno gospodinjstvo, do intenzivnih, ko zakonca združita vse svoje zaslužke in ko drug drugega pooblastita za razpolaganje s sredstvi na svojih bančnih računih. Vendar je za obstoj ekonomske skupnosti bistveno, da zakonca vsaj del zaslužka namenjata skupnemu gospodinjstvu in pokrivanju stroškov v zvezi s skupnim premoženjem.
Vzajemna pooblastila zakoncev za razpolaganje s sredstvi na njunih bančnih računih ne morejo predstavljati pogoja za nastanek skupnega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22584
KZ člen 261, 261/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali je imel obsojenec kot direktor zavoda za planiranje status uradne osebe (1. odstavek 261. člena KZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22412
KZ člen 313, 22, 169.ZKP člen 53, 53/3, 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - samovoljnost - dokončano kaznivo dejanje - poskus - krivda - naklep - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - oprostilna sodba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje samovoljnosti po 313. členu KZ je dokončano šele z odvzemom pravice, torej takrat, ko je storilec z izvršitvijo dejanja prišel v položaj, ko lahko pravico uporablja; v primeru, ko gre za obveznosti (terjatve), pa takrat, ko pride do tega, kar mu drugi dolguje.
Pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 313. členu KZ je treba v zvezi s krivdo ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje.
Ker sodišče ni vezano na tožilčev predlog glede pravne ocene dejanja (2. odstavek 354. člena ZKP), je dolžno ugotoviti, če se z njegovo pravno presojo ne strinja, ali dejanje, kot je opisano, ne obsega znakov kakega drugega kaznivega dejanja. Šele na podlagi takšne pravne ocene vseh dejstev v opisu dejanja sme izreči oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP.
naknaden obračun carine - postopek naknadnega obračuna carinskega dolga - pravna podlaga
Z naknadnim obračunom carine ni začet nov upravni postopek, ampak gre za nadaljevanje postopka, ki je bil začet s prejemom uvozne carinske deklaracije. Zato se glede na določbo 1. odstavka 182. člena CZ postopek naknadnega obračuna carinskega dolga nadaljuje po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo novega CZ, torej po določbah CZ/76.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče spoznalo, da je stanje stvari dovolj razjasnjeno, je ravnalo v skladu z določbo 2. odstavka 343. člena ZKP, ko je predlog za zaslišanje priče zavrnilo kot nepotreben.
Za materialnopravni sklep o neutemeljenosti tožničinega zahtevka glede glavne stvari - glavnice nad zneskom tolarske protivrednosti 50.000 DEM oziroma (ob upoštevanju s pravnomočno delno sodbo že prisojenega ji zneska tolarske protivrednosti 19.000 DEM) nad zneskom razlike v višini tolarske protivrednosti 31.000 DEM, zadoščajo torej neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da tožnica tožencema ni izročila iz naslova posojila zneska 130.000 DEM, temveč le znesek 50.000 DEM.
Vendar sta sodišči prve in druge stopnje vsa delna plačila, ugotovljena v skupnem znesku 31.000 DEM, upoštevali v nasprotju z določbo 313. člena ZOR kot odplačilo glavnice - in to brez opore v dejanskih ugotovitvah sodb sodišč prve in druge stopnje o obstoju takšnega dogovora pogodbenih strank.
Ker je namen zamudnih obresti tudi v kazenski funkciji, ki naj dolžnika sili k izpolnitvi, in ker ZOR v 10. členu predvideva načeloma svobodno urejanje obligacijskih razmerij, je treba upoštevati kot izhodišče, da morata toženca povrniti zapadli in neplačani znesek glavnice z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, ki je bila kot najnižja dogovorjena v pogodbi (in ki je kot takšna uveljavljana s tožbenim zahtevkom). Obligatorna omejitev tako dogovorjene obrestne mere zamudnih obresti iz 2. člena ob sklenitvi pogodbe z dne 22.6.1996 veljavnega Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št. 45/95) je potrebna le v obsegu, v katerem dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti ta okvir morebiti presega (in še to le pod nadaljnjim pogojem iz 6. člena istega zakona).
Rok za vložitev pritožbe je procesni prekluzivni rok. Ti roki imajo lastnost, da tečejo od začetka do izteka zadnjega dne neprekinjeno; ko tak rok enkrat začne teči - kar se je v danem primeru zgodilo že z vročitvijo enemu izmed obeh pooblaščencev v skladu z drugim odstavkom 137. člena ZPP kot prvemu, ki mu je bila sodba vročena - njegovega teka ni mogoče zadržati, pretrgati ali ga kakorkoli podaljšati - ne z dejanjem strank niti sodišča ...
Ob jasnem, obrazloženem in popolnem izvedenskem mnenju in razumno pojasnjenih razlogih o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev drugega izvedenca, ni podana kršitev 254. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe in s tem kršilo določbe 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je obsojenec v vseh treh primerih (omogočanja uživanja mamila) "mamilo T.-jevi predhodno prodal", čeprav tega očitka obtožba ne vsebuje. Zatrjevana kršitev ni podana, saj vložnika zahteve ne zatrjujeta neskladnosti med izrekom sodbe in dejanjem, ki je predmet obtožbe (1. odstavek 354. člena ZKP). Poleg tega okoliščina prodaje mamila, ki je omenjena zgolj v obrazložitvi, ne pa v izreku sodbe, ne sodi med odločilna dejstva kaznivega dejanja po 197. členu KZ, bila pa je kot odločilno dejstvo ugotovljena v okviru kaznivega dejanja neupravičene prodaje mamila.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pravna podlaga podržavljenja
Od presoje, po kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno, je odvisna ugotovitev, katero osebo je šteti za upravičenca do denacionalizacije v skladu z 9. členom ZDen.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - trčenje motornega vozila s pešcem - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - ravnanje odškodovanca - nepričakovano ravnanje oškodovanca
Zavarovancu tožene stranke res da ni mogoče očitati krivde za nesrečo in tudi ne tega, da bi se posledicam tožnikovega dejanja (upoštevaje merilo skrajne skrbnosti) moral izogniti. Vendar pri objektivni odgovornosti ne gre za to, ali je imetnik nevarne stvari kriv za škodni dogodek (bistvo odgovornosti "ne glede na krivdo" je pač odgovornost ne glede na krivdo), pa tudi neizogibnost (kot ena od predpostavk za oprostitev odgovornosti) sama po sebi še ni dovolj. Če oškodovančevo dejanje ni nepričakovano (pri čemer mora biti kriterij, kdaj je neki dogodek nepričakovan, strog in objektiven - če bi prevladalo ohlapnejše ali subjektivno gledišče, bi bila olajšana zaveza objektivno odgovorne osebe prek razumnih meja, zaradi česar bi bil neposredno prizadet smisel objektivne odgovornosti), ni oprostitve odgovornosti.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 371, 371/1-11, 397, 397/3, 420, 420/2, 372, 372-1, 18, 18/1, 340, 340/2.KZ člen 11, 11/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sam s seboj v nasprotju - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - nova glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - branje izvedenskega mnenja s soglasjem strank
Vprašanje obstoja silobrana predpostavlja ugotovitev dejanskih okoliščin, ki zadevajo njegove bistvene sestavine, opredeljene v 2. odstavku 11. člena KZ. Le v primeru, če bi sodišče ugotovilo takšna dejstva in v nasprotju z njimi zaključilo, da silobran ni podan, bi bilo mogoče sklepati na kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
Ker bi se s predlaganimi dokazi ugotovile okoliščine posredne narave, ki pa ob izvedenih neposrednih dokazih, na katere je sodišče oprlo sodbo, ne bi mogle odločilno vplivati na njihovo presojo, z njihovo zavrnitvijo ni bila kršena obsojenčeva pravica obrambe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker bi bil pri obsojencu podan silobran le na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga zatrjuje obsojenčev zagovornik, kršitev kazenskega zakona ni podana.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko odločanje o tožbi, ampak bi moralo tožbo zavreči.
upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo ob nacionalizaciji - stvarna aktivna legitimacija
Če N.N. ni upravičenka po ZDen (če ob zatrjevanem podržavljanju ni bila jugoslovanska državljanka), bi bil po 12. členu ZDen upravičenec njen zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, ne glede na to, zakaj N.N. ni (oziroma, če ni) postala državljanka povojne Jugoslavije. Predlagateljica postopka bi morala tedaj dokazati dejanski stan 12. člena ZDen, zlasti, da je dedinja prvega dednega reda po pokojni N.N.
Uredba o uveljavljanju pravic do carinske oprostitve člen 34, 35. CZ člen 154, 161.
carinska oprostitev - invalid - kriteriji in način uveljavljanja oprostitve
Za uveljavitev carinske oprostitve po 3. alinei 1. odstavka 34. člena Uredbe morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja, in sicer, da je oseba, ki uveljavlja oprostitev plačila carine, invalid ter da ji je priznana pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč.
najem poslovnega prostora - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - plačevanje najemnine - prenehanje obveznosti zaradi predpravdnega pobota - kompenzacija najemnine in posojila - vzajemnost terjatev
Pogodba o pobotu je lahko veljavna, vendar nima učinka prenehanja obveznosti s pobotom, če ni vzajemnosti, če torej obe stranki te pogodbe nista hkrati upnik in dolžnik medsebojnih istovrstnih terjatev.
Ob takih trditvah pravdnih strank je bilo treba v postopku na prvi stopnji z materialnopravnega vidika opraviti presojo, ali je pogodbeno določilo o dogovorjeni kupnini še mogoče uporabiti tako, kot se glasi in kot je to predvsem predvideno z določbo prvega odstavka 99. člena v času sklenitve pogodbe še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ali pa je tožnica s svojimi trditvami vzbudila tolikšen dvom v to pogodbeno določilo, da je postalo sporno in ga je zato bilo treba "razlagati" tudi z ugotavljanjem morebitne drugačne vsebine pogodbene volje strank od izjavljene (drugi odstavek 99. člena ZOR) in s tem odstopiti od pravila o uporabi pogodbenih določil (tako, kot se glasijo) iz prvega odstavka 99. člena istega zakona.
ZZZDR člen 62, 84/2.ZN člen 47, 47-1, 48, 70, 70/1.ZPP člen 377, 384, 384/1.
dovoljenost revizije - ničnost - darilna pogodba - zavrženje revizije - notarski zapis - oblika pogodbe - premoženska razmerja med zakonci - medsebojni pravni posli zakoncev - odpoved pravici zahtevati vrnitev darila - sklep o (ne)dovolitvi pogojne nasprotne tožbe
Nobenega razloga ni za sklepanje, da bi uvedba oblike notarskega zapisa namesto prejšnje oblike overitve po sodniku skrčila obseg poslov med zakoncema, za katere se zahteva taka oblika, le na posle v zvezi z njunim skupnim premoženjem. ZN je namreč le na novo uredil pogoje glede oblike sklenitve, ni pa določil drugačnega obsega pravnih poslov med zakoncema, za katere se zahteva taka oblika. Da se je že po prejšnji ureditvi zahtevala posebna oblika za vse medsebojne posle zakoncev, pa jasno izhaja iz povzete vsebine 62. člena ZZZDR.