ZUP (1986) člen 249, 249/1. ZDoh člen 2, 89, 89/2.
dohodnina - odmera za leto 1996 - upravni postopek - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva
Iz razloga 1. odst. 249. člena ZUP/86 se obnovi postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v primerjavi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku. Odločba o odmeri davka iz dejavnosti, izdana v obnovljenem postopku, je novo dejstvo v smislu razloga 1. odst. 249. člena ZUP/86, ker je šteti, da se je z novo odločbo o odmeri davka iz dejavnosti spremenil eden od virov dohodnine (3. alinea 2. člena ZDoh), ki se po 2. odstavku 89. člena ZDoh upošteva pri odmeri dohodnine (za leto 1996) v znesku, ugotovljenem z odločbo.
ZUP člen 1, 8, 260, 260/1-1. ZDS člen 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 138, 140. ZUS člen 73. ZDoh člen 15.
dohodnina - obnova postopka po uradni dolžnosti
Za uvedbo obnove postopka zaradi novih dejstev in dokazov zadošča, da se organ seznani z novimi dejstvi oz. dokazi, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Pri tem ni pravno pomembno, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje in tudi ne, kje je davčni organ nova dejstva oz. dokaze dobil.
ZUP člen 3, 5, 16, 16/1, 261, 261/1, 263, 263/1, 263/2. ZDS člen 1, 8, 9. ZUS člen 73.
dohodnina - obnova postopka - rok za vložitev predloga - subjektivni rok za organ
30-dnevni subjektivni rok za organ, ki po uradni dolžnosti uvede obnovo postopka, začne teči z dnem, ko organ, ki je o obnovi postopka stvarno in krajevno pristojen odločati, izve za obnovitveni razlog. V primeru davčnih uradov kot organizacijskih enot DURS, z zakonsko določeno krajevno pristojnostjo je to takrat, kadar krajevno pristojni davčni urad izve za obnovitveni razlog, ne pa takrat, ko za obnovitveni razlog izve drug davčni urad oziroma DURS.
dohodnina - odmera za leto 1996 - vir dohodnine - nagrada, prejeta v nagradni igri - upravni spor - sojenje na seji
Po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh se šteje za vir dohodnine tudi nagrada, ki jo prejme fizična oseba, ki sodeluje v nagradni igri, ki se predvaja kot televizijska oddaja. Tožnik v upravnem postopku in v tožbi ni ugovarjal dejanskim ugotovitvam, v tožbi tudi ni predlagal izvedbe dokazov niti oprave glavne obravnave. Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno na podlagi inšpekcijskega zapisnika, kateremu tožnik ni oporekal, ni bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če je sodišče prve stopnje odločilo na seji.
ZUP člen 103, 104, 105, 106, 107, 235.URS člen 125. ZUS člen 23, 23/3, 73.
upravni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo
Tožnikova navedba, da je zamudil rok za vložitev pritožbe zoper prvostopno upravno odločbo zato, ker je na Hrvaškem zbiral dokumentacijo, ki jo je želel pritožbi priložiti, ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje.
Po 4. členu ZDoh se dohodnina in davki, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. Dohodnina za leto 1995 se je torej ugotavljala po predpisih, ki so veljali na dan 1.1.1995. Na ta dan je veljala določba 2. odstavka 89. člena ZDoh, po kateri se je odmera dohodnine lahko opravila že na podlagi prvostopne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti.
sodniška služba - sodniki za prekrške - uporaba določb ZSS za sodnike za prekške
Določbe 2. odstavka 106. člena Zakona o sodniški službi ni mogoče uporabiti za sodnike za prekrške. Namen te določbe je bil zmanjšati razliko med sodniki, ki so bili zaradi nove delitve dela med pristojnimi sodišči razporejeni na okrožna sodišča, in sodniki, ki so bili razporejeni na okrajna sodišča, pa so bili pred novo organizacijo pristojnih sodišč vsi v enakem položaju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22412
KZ člen 313, 22, 169.ZKP člen 53, 53/3, 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - samovoljnost - dokončano kaznivo dejanje - poskus - krivda - naklep - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - oprostilna sodba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje samovoljnosti po 313. členu KZ je dokončano šele z odvzemom pravice, torej takrat, ko je storilec z izvršitvijo dejanja prišel v položaj, ko lahko pravico uporablja; v primeru, ko gre za obveznosti (terjatve), pa takrat, ko pride do tega, kar mu drugi dolguje.
Pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 313. členu KZ je treba v zvezi s krivdo ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje.
Ker sodišče ni vezano na tožilčev predlog glede pravne ocene dejanja (2. odstavek 354. člena ZKP), je dolžno ugotoviti, če se z njegovo pravno presojo ne strinja, ali dejanje, kot je opisano, ne obsega znakov kakega drugega kaznivega dejanja. Šele na podlagi takšne pravne ocene vseh dejstev v opisu dejanja sme izreči oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP.
naknaden obračun carine - postopek naknadnega obračuna carinskega dolga - pravna podlaga
Z naknadnim obračunom carine ni začet nov upravni postopek, ampak gre za nadaljevanje postopka, ki je bil začet s prejemom uvozne carinske deklaracije. Zato se glede na določbo 1. odstavka 182. člena CZ postopek naknadnega obračuna carinskega dolga nadaljuje po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo novega CZ, torej po določbah CZ/76.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe in s tem kršilo določbe 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je obsojenec v vseh treh primerih (omogočanja uživanja mamila) "mamilo T.-jevi predhodno prodal", čeprav tega očitka obtožba ne vsebuje. Zatrjevana kršitev ni podana, saj vložnika zahteve ne zatrjujeta neskladnosti med izrekom sodbe in dejanjem, ki je predmet obtožbe (1. odstavek 354. člena ZKP). Poleg tega okoliščina prodaje mamila, ki je omenjena zgolj v obrazložitvi, ne pa v izreku sodbe, ne sodi med odločilna dejstva kaznivega dejanja po 197. členu KZ, bila pa je kot odločilno dejstvo ugotovljena v okviru kaznivega dejanja neupravičene prodaje mamila.
ZZZDR člen 62, 84/2.ZN člen 47, 47-1, 48, 70, 70/1.ZPP člen 377, 384, 384/1.
dovoljenost revizije - ničnost - darilna pogodba - zavrženje revizije - notarski zapis - oblika pogodbe - premoženska razmerja med zakonci - medsebojni pravni posli zakoncev - odpoved pravici zahtevati vrnitev darila - sklep o (ne)dovolitvi pogojne nasprotne tožbe
Nobenega razloga ni za sklepanje, da bi uvedba oblike notarskega zapisa namesto prejšnje oblike overitve po sodniku skrčila obseg poslov med zakoncema, za katere se zahteva taka oblika, le na posle v zvezi z njunim skupnim premoženjem. ZN je namreč le na novo uredil pogoje glede oblike sklenitve, ni pa določil drugačnega obsega pravnih poslov med zakoncema, za katere se zahteva taka oblika. Da se je že po prejšnji ureditvi zahtevala posebna oblika za vse medsebojne posle zakoncev, pa jasno izhaja iz povzete vsebine 62. člena ZZZDR.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - nedovoljeno razpolaganje strank - sklepčnost tožbenega zahtevka - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dediščinska tožba
Vrhovno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje v postopku izdaje zamudne sodbe (ne glede na predlagani dokaz) ni bilo dolžno z vpogledom v zemljiško knjigo samo preverjati zemljiškoknjižnega stanja, ker v zbranih podatkih ni imelo razlogov za sum o nedovoljenem razpolaganju strank. Podatki iz zemljiške knjige so sicer res javni, niso pa splošno znani v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.
V zahtevi zatrjevana dejstva o oškodovanju upnika pa predstavljajo trditveno podlago za druge vrste spor, sprožen na podlagi tožbe za izpodbijanje dolžnikovih dejanj. Ravnanja strank v tej zadevi torej ni mogoče opredeliti kot nedovoljenega tudi zato, ker je le od upnika odvisno, ali bo sploh vložil izpodbojno tožbo, kdaj jo bo vložil in kako jo bo utemeljil. Zato ni podana procesna kršitev iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZPP in drugim odstavkom 7. člena ZPP, pa tudi ne nepravilna uporaba 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.
Zahtevka za vrnitev posojil se opirata za različno dejansko podlago. Pravico do revizije je zato treba presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22584
KZ člen 261, 261/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali je imel obsojenec kot direktor zavoda za planiranje status uradne osebe (1. odstavek 261. člena KZ).
skupno premoženje zakoncev - ekonomska skupnost - nastanek skupnega premoženja - obstoj življenjske skupnosti
Oblike ekonomske skupnosti, ko tnujne komponente življenjske skupnosti zakoncev, so lahko zelo pestre. Od bolj rahlih, ko vsak od zakoncev prispeva le določen del svojega zaslužka za skupno gospodinjstvo, do intenzivnih, ko zakonca združita vse svoje zaslužke in ko drug drugega pooblastita za razpolaganje s sredstvi na svojih bančnih računih. Vendar je za obstoj ekonomske skupnosti bistveno, da zakonca vsaj del zaslužka namenjata skupnemu gospodinjstvu in pokrivanju stroškov v zvezi s skupnim premoženjem.
Vzajemna pooblastila zakoncev za razpolaganje s sredstvi na njunih bančnih računih ne morejo predstavljati pogoja za nastanek skupnega premoženja.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - prezadolženost preživninskega zavezanca
Preživninsko breme je pravilno porazdeljeno. Pri tem ni pomembno, ali ima kdo od staršev dolgove (in še manj, ali načrtuje kako zadolževanje) ter zato pri porazdelitvi preživninskega bremena tudi ni upoštevalo prezadolženosti enega ali drugega od staršev. Na višino preživnin so v konkretnem primeru vplivale predvsem tožnikove bistveno boljše dohodkovne možnosti.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Upoštevanje krivdna prispevka obeh udeležencev prometne nesreče za nastanek škode oziroma za njen večji obseg (zavarovanec tožene stranke je s tovornim vozilom pri vključevanju z neprednostne na prednostno cesto zaprl pot tožniku, s čemer je povzročil sam škodni dogodek, tožnik pa je, ker je vozil prehitro in pod vplivom alkohola, prispeval k večjemu obsegu škode) se pokaže, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbo drugega odstavka 178. člena ZOR, ko sta ugotovili, da znaša odgovornost tožene stranke 65 %.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka za plačilo nepremoženjske škode je drugačna (samostojna) kot glede zahtevka za plačilo premoženjske škode. Zato sta tudi različni vrednosti spornega predmeta: enaki višini denarnega zahtevka posebej za nepremoženjsko in posebej za premoženjsko škodo (primerjaj drugi odstavek 41. člena ZPP).
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pravna podlaga podržavljenja
Od presoje, po kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno, je odvisna ugotovitev, katero osebo je šteti za upravičenca do denacionalizacije v skladu z 9. členom ZDen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravica do sojenja v razumnem roku
Sojenje v razumnem roku je ustavno zagotovljena pravica strank. Instrument, ki ga imajo stranke na voljo, če to načelo ni spoštovano, je nadzorstvena pritožba - bodisi na predsednika sodišča, na predsednika sodišča višjega ranga ali celo na pristojnega ministra. Ker je torej zagotovljeno pravno varstvo po drugi poti, ni dovoljeno uporabiti instituta delegacije pristojnosti v namen (morebiti)