ZUP člen 260, 260/1-1, 261, 263, 263/1, 263/3. ZUS člen 73. ZDavP. ZDoh člen 6-5, 37.
dohodnina - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo oziroma nov dokaz
Kot novo dejstvo oziroma nov dokaz za dovolitev obnove postopka obračuna dohodnine se ne more šteti inšpekcijska ugotovitev, da je bil dohodek oz. dobiček od dejavnosti drugačen, kot je bilo to ugotovljeno z odločbo o odmeri davka od dejavnosti, temveč je lahko novo dejstvo oziroma dokaz v takem primeru le nova odločba o odmeri davka od dejavnosti.
ZDPN člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2. ZDavP člen 193, 195, 196, 196/1. ZUS člen 73.
davek na promet nepremičnin - dovoljenje državnega organa za promet - kupec kot stranka v postopku odmere
Sklep stečajnega senata, s katerim se ugotavlja, da je kupec plačal kupnino, in odreja bremen prost vpis v zemljiško knjigo, ni dovoljenje državnega organa za promet nepremičnine v smislu 2.
odstavka 8. člena ZDPN. Zato je obveznost plačila davka v tem primeru nastala s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe (1. odstavek 8. člena ZDPN). Ker tožnik ni podal napovedi za plačilo davka v 15 dneh od sklenitve pogodbe, so mu pravilno odmerjene zamudne obresti. Tudi če se pogodbeni stranki dogovorita, da davek od prometa nepremičnin plača kupec, to ne pomeni, da se davek odmeri kupcu, temveč le, da je kupec stranski intervenient v tem postopku.
ZDoh člen 89, 89/2. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/2.
dohodnina - odmera za leto 1994
Po 4. členu ZDoh se dohodnina in davki, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. Dohodnina za leto 1994 se je torej ugotavljala po predpisih, ki so veljali na dan 1.1.1994. Na ta dan je veljala določba 2. odstavka 89. člena ZDoh v besedilu, s katerim je bilo določeno, da se je odmera dohodnine opravila na podlagi dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti. Zato ni pravilna odločitev, ki odmero dohodnine za leto 1994 veže na prvostopno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.
ZUP člen 3, 5, 16, 16/1, 261, 261/1, 263, 263/1, 263/2. ZDS člen 1, 8, 9. ZUS člen 73.
dohodnina - obnova postopka - rok za vložitev predloga - subjektivni rok za organ
30-dnevni subjektivni rok za organ, ki po uradni dolžnosti uvede obnovo postopka, začne teči z dnem, ko organ, ki je o obnovi postopka stvarno in krajevno pristojen odločati, izve za obnovitveni razlog. V primeru davčnih uradov kot organizacijskih enot DURS, z zakonsko določeno krajevno pristojnostjo je to takrat, kadar krajevno pristojni davčni urad izve za obnovitveni razlog, ne pa takrat, ko za obnovitveni razlog izve drug davčni urad oziroma DURS.
Po 4. členu ZDoh se dohodnina in davki, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. Dohodnina za leto 1995 se je torej ugotavljala po predpisih, ki so veljali na dan 1.1.1995. Na ta dan je veljala določba 2. odstavka 89. člena ZDoh, po kateri se je odmera dohodnine lahko opravila že na podlagi prvostopne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti.
dohodnina - odmera za leto 1996 - vir dohodnine - nagrada, prejeta v nagradni igri - upravni spor - sojenje na seji
Po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh se šteje za vir dohodnine tudi nagrada, ki jo prejme fizična oseba, ki sodeluje v nagradni igri, ki se predvaja kot televizijska oddaja. Tožnik v upravnem postopku in v tožbi ni ugovarjal dejanskim ugotovitvam, v tožbi tudi ni predlagal izvedbe dokazov niti oprave glavne obravnave. Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno na podlagi inšpekcijskega zapisnika, kateremu tožnik ni oporekal, ni bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če je sodišče prve stopnje odločilo na seji.
Zahtevka za vrnitev posojil se opirata za različno dejansko podlago. Pravico do revizije je zato treba presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka - presoja dokazov
Bistvena kršitev določb upravnega postopka - 9. člena ZUP/86 je podana, če tožena stranka odloči le na podlagi dokazov ene stranke, ne da bi presodila nasprotne dokaze druge stranke o okoliščinah, ki so bistvene za odločitev.
obnova postopka denacionalizacije - izredno pravno sredstvo - poseg v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo - odprava napak zaradi kršitve materialnega prava
Obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je po svoji naravi obnovitveni razlog nepravilne uporabe materialnega prava, ki po ZUP/86 ni dovoljen.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - prezadolženost preživninskega zavezanca
Preživninsko breme je pravilno porazdeljeno. Pri tem ni pomembno, ali ima kdo od staršev dolgove (in še manj, ali načrtuje kako zadolževanje) ter zato pri porazdelitvi preživninskega bremena tudi ni upoštevalo prezadolženosti enega ali drugega od staršev. Na višino preživnin so v konkretnem primeru vplivale predvsem tožnikove bistveno boljše dohodkovne možnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - nedovoljeno razpolaganje strank - sklepčnost tožbenega zahtevka - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dediščinska tožba
Vrhovno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje v postopku izdaje zamudne sodbe (ne glede na predlagani dokaz) ni bilo dolžno z vpogledom v zemljiško knjigo samo preverjati zemljiškoknjižnega stanja, ker v zbranih podatkih ni imelo razlogov za sum o nedovoljenem razpolaganju strank. Podatki iz zemljiške knjige so sicer res javni, niso pa splošno znani v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.
V zahtevi zatrjevana dejstva o oškodovanju upnika pa predstavljajo trditveno podlago za druge vrste spor, sprožen na podlagi tožbe za izpodbijanje dolžnikovih dejanj. Ravnanja strank v tej zadevi torej ni mogoče opredeliti kot nedovoljenega tudi zato, ker je le od upnika odvisno, ali bo sploh vložil izpodbojno tožbo, kdaj jo bo vložil in kako jo bo utemeljil. Zato ni podana procesna kršitev iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZPP in drugim odstavkom 7. člena ZPP, pa tudi ne nepravilna uporaba 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka za plačilo nepremoženjske škode je drugačna (samostojna) kot glede zahtevka za plačilo premoženjske škode. Zato sta tudi različni vrednosti spornega predmeta: enaki višini denarnega zahtevka posebej za nepremoženjsko in posebej za premoženjsko škodo (primerjaj drugi odstavek 41. člena ZPP).
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - kaznivo dejanje prikrivanja - pomagač po členu 206 ZOR
Pri tisti osebi, ki pomaga, da se odgovorna oseba za škodo ne bi odkrila v smislu drugega odstavka 206. člena ZOR, mora biti podano neko aktivno ravnanje ali opustitev, vse v smeri preprečitve identifikacije osebe, ki je povzročilo škodo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Upoštevanje krivdna prispevka obeh udeležencev prometne nesreče za nastanek škode oziroma za njen večji obseg (zavarovanec tožene stranke je s tovornim vozilom pri vključevanju z neprednostne na prednostno cesto zaprl pot tožniku, s čemer je povzročil sam škodni dogodek, tožnik pa je, ker je vozil prehitro in pod vplivom alkohola, prispeval k večjemu obsegu škode) se pokaže, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbo drugega odstavka 178. člena ZOR, ko sta ugotovili, da znaša odgovornost tožene stranke 65 %.
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med prvo poškodbo in kasnejšim padcem - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Zaključek o obstoju pravnorelevantne vzročne zveze je pravno sklepanje, za katerega sta obe sodišči imeli podlago v strokovnih ugotovitvah izvedenca (ob padcu konec maja 1998 je prišlo do zloma plošče v predelu dva meseca prej operativno oskrbljenega zloma stegnenice; na rentgenskem posnetku je bila prisotna nova kostnina kot posledica draženja na notranji strani stegnenice, v predelu poke zloma pa resorbcija kosti; kost je bila torej zaradi zloma v marcu 1998 oslabljena, medialni fragment pa slabše prekrvavljen, kar je ob padcu maja 1998 povzročilo zlom). Nepravilno je revizijsko stališče, da je taka (dodatna) škoda ob uporabi bergel neobičajna. V sodni praksi niso redki primeri, da pride zaradi padca ob uporabi bergel do ponovnega zloma operativno oskrbljene kosti.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora - rok za vložitev obtožnice - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Ni pravilno stališče, da se pripor ne sme podaljšati zato, da se državnemu tožilstvu omogoči preučitev zadeve po končani preiskavi zaradi odločitve, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi.
S pravnomočnostjo sklepov o preiskavi je ugotovljena utemeljenost suma in bi bil drugačen zaključek mogoč le, če bi med preiskavo zbrani dokazi tak sklep omajali.
V skladu z določbo 4. odstavka 420. člena ZKP se z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi ali podaljšanju pripora ne more uveljavljati kršitev postopka, ki naj bi bile domnevno storjene pred izdajo izpodbijanega sklepa oziroma napake ali pomanjkljivosti prejšnjih sklepov o odreditvi ali podaljšanju pripora oziroma zavrnitvi pritožb zoper te sklepe.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zoper sodbo je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti takrat, ko je ni mogoče izpodbijati s pritožbo v nobenem njenem delu in je s sodbo o zadevi dokončno ter v celoti odločeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravica do sojenja v razumnem roku
Sojenje v razumnem roku je ustavno zagotovljena pravica strank. Instrument, ki ga imajo stranke na voljo, če to načelo ni spoštovano, je nadzorstvena pritožba - bodisi na predsednika sodišča, na predsednika sodišča višjega ranga ali celo na pristojnega ministra. Ker je torej zagotovljeno pravno varstvo po drugi poti, ni dovoljeno uporabiti instituta delegacije pristojnosti v namen (morebiti)
sodniška služba - sodniki za prekrške - uporaba določb ZSS za sodnike za prekške
Določbe 2. odstavka 106. člena Zakona o sodniški službi ni mogoče uporabiti za sodnike za prekrške. Namen te določbe je bil zmanjšati razliko med sodniki, ki so bili zaradi nove delitve dela med pristojnimi sodišči razporejeni na okrožna sodišča, in sodniki, ki so bili razporejeni na okrajna sodišča, pa so bili pred novo organizacijo pristojnih sodišč vsi v enakem položaju.