dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker v tej zadevi ne gre za nobeno od izjem iz tretjega odstavka 367. člena ZPP, revizijska sporna vrednost pa znaša le 274.961,26 SIT, revizija ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije iz drugega odstavka istega člena.
vloge - nepopolna vloga - zahteva za varstvo zakonitosti - pooblastilo za vložitev zahteve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če zagovornik po uradni dolžnosti, ki mu pooblastilo preneha s pravnomočnostjo sodbe (4. odstavek 70. člena ZKP), vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, jo vrhovno sodišče obravnava kot nepopolno vlogo v smislu 3. odstavka 76. člena ZKP in zagovornika pozove, da jo dopolni s predložitvijo pooblastila.
dovoljenost revizije - materialno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Na strani tožeče stranke gre za materialno sosporništvo. Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka in njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Tako je treba vrednost spornega predmeta presojati po zahtevku vsakega izmed tožnikov posebej, ne pa skupno.
ZPP člen 324, 324/1, 324/8, 332, 365, 365-2, 374, 374/2.URS člen 25.
pravni pouk - pouk o pravici do revizije v odločbe sodišča druge stopnje - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - pravilna pravna utemeljitev odločitve - nespremenjen izrek
Za revizijo kot izredno pravno sredstvo zakon ne predpisuje pouka o tem, da je sploh mogoče vložiti to sredstvo in seveda tudi ne, kako. Zakon daje možnost pritožbenemu sodišču, da ob nespremenjenem izreku navede pravilno obrazložitev sodne odločbe.
ZTI člen 15, 15/1. ZGD člen 4, 4/6.ZIS člen 92, 92/2.
ukrep tržnega inšpektorja - opravljanje dejavnosti brez dovoljenja - prirejanje iger na srečo
Opravljanje dejavnosti posebnih iger na srečo zunaj igralnic je pogojeno z dejanskim opravljanjem gostinske dejavnosti (2. odstavek 92. člena Zakona o igrah na srečo - ZIS).
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - razširitev izvršbe - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnine - ustalitev pristojnosti
Ob razširitvi izvršbe je za odločanje o predlogu zadnjo ali dodatno sredstvo izvršbe vedno krajevno pristojno sodišče, ki je že odločilo o predlogu za izvršbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi nezaupanja v nepristranskost sodišča
Sodišče v celoti ne more biti pristransko, to je lahko le posamezen sodnik. Za preprečitev pristranskega odločanja sodnika ZPP ureja institut izločitve sodnika v 70. členu.
Če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let.
ZOR člen 412, 412/1, 412/3, 425.ZPP člen 41, 41/2, 376, 376/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - deljive obveznosti - solidarne obveznosti - odškodninski spor
Za presojo dovoljenosti revizije v tej zadevi je odločilno, da odškodninska terjatev obeh tožnic za plačilo 1.200.000 SIT za njuno nepremoženjsko škodo ni solidarna, ampak deljiva. Ker ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njiju na dva enaka dela po 600.000 SIT. Tudi vrednost spornega predmeta se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Zato revizija ni dovoljena.
oprostilna sodba - izrek - obrazložitev - razlogi za izdajo oprostilne sodbe - ni dokazov - izključena protipravnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi
V primeru oprostilne sodbe se obtoženca oprosti očitkov, navedenih v obtožbi, pri čemer v izreku ni treba navesti razloga za tako odločitev kaj šele okoliščin, na podlagi katerih je bil napravljen sklep o obstoju katerega od razlogov za oprostitev iz 358. člena ZKP.
Trditvi v obrazložitvi oprostilne sodbe, da ni dokazov, da je obdolženec storil kaznivo dejanje (razlog za oprostitev iz 3. točke 358. člena ZKP) in da je obdolženec dejanje storil v silobranu (razlog za oprostitev iz 1. točke 358. člena ZKP), se medsebojno izključujeta. Ker pa ne gre za odločilna dejstva ampak za na podlagi teh dejstev sprejet pravni sklep o razlogu za oprostitev, ki v povezavi s celotno obrazložitvijo prvostopenjske sodbe ne pušča dvoma o razlogu za oprostitev, bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22460
KZ člen 11, 11/2.ZKP člen 420, 420/2.
silobran - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bilo ravnanje oškodovanca in njegove žene storjeno v silobranu, obsojenec, ki zatrjuje, da naj bi se branil pred njunim napadom, ni mogel tudi sam ravnati v silobranu, saj je ta definiran kot obramba pred protipravnim napadom.
ponovna prošnja za azil - omejitev gibanja - sum zavajanja ali zlorabe zaupanja
Tožena stranka je pravilno in zakonito omejila tožniku gibanje, saj je tožnik vložil ponovno prošnjo za azil po odreditvi nastanitve v center za tujce zaradi odstranitve iz Republike Slovenije in zato obstoja sum, da je to prošnjo vložil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev.
ZAzil člen 35, 35/2-2, 39, 39/4.ZPP člen 280. ZUS člen 16, 16/1, 72, 72/2, 72/3, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pojem preganjanja - rok za pripravo na glavno obravnavo
Če je iz tožnikove prošnje za priznanje azila v Sloveniji očitno, da ni utemeljena, se o njej odloči v tako imenovanem pospešenem postopku. V takem primeru se ne ugotavljajo okoliščine za priznanje azila po 2. oziroma 3. odstavku 35. člena ZAzil. Preganjanje v smislu ZAzil je stalno povzročanje mentalnih in fizičnih krutosti, nenehno in resno prizadevanje, da bi nekomu povzročili škodo ali trpljenje ter ustvarjanje pogojev za neukrotljiv strah, zaradi katerega se posameznik ne upa obrniti na oblasti za zaščito, ker je država trajno in sistematično nesposobna zaščititi posameznika pred kršenjem ene od bistvenih pravic oziroma svoboščin, priznanih s strani mednarodne skupnosti.
V primerih, ko se o vlogi za azil odloča v pospešenem postopku, ni mogoče varovati roka za pripravo na glavno obravnavo iz 280. člena ZPP, saj mora v takem primeru prvostopno sodišče po 4. odstavku 39. člena ZAzil odločiti o tožbi v 7 dneh.
Ni absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če prvostopno sodišče tožeči stranki vroči odgovor na njeno tožbo, ki ga je podala tožena stranka; takšna opustitev je bistvena kršitev pravil postopka le, če je to vplivalo na odločitev.
denacionalizacija - vrnitev stvari - nepremičnine - rok za izpraznitev poslovnih prostorov
22. člen ZDen ne dopušča več 6-mesečnega roka za vrnitev nepremičnine, saj je pravica denacionalizacijskega zavezanca, da v dobi, ki je nujno potrebna za prilagoditev njegovega poslovanja spremenjenim razmeram, še naprej uporablja nepremičnino, na kateri je bila vzpostavljena lastninska pravica v korist upravičenca, potekla po 7 letih od uveljavitve ZDen - to je 7.12.1998 - razen, če sta se upravičenec in zavezanec sporazumela drugače.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da dejstva, ki jih tožeča stranka ne prereka, brez dvoma kažejo na to, da je tožeča stranka vložila ponovno prošnjo za azil, da bi odložila prisilno odstranitev iz Republike Slovenije.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - spori iz zakupa ali najema poslovnih prostorov - gospodarski spor
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pogodb o zakupu ali najemu poslovnih prostorov, sklenjenih med osebama iz prvega odstavka 481. člen ZPP, saj drugi odstavek 481. člena ZPP uporabe njegovega prvega odstavka ne izključuje za opredeljevanje sporov iz zakupnih ali najemnih razmerij kot gospodarskih sporov.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V gospodarskem sporu je za dovoljenost revizije z določbo 490. člena ZPP predpisano, da mora vrednost spornega predmeta znašati več kot 5,000.000,00 SIT.
Odločilno je, kaj sta pogodbeni stranki pri oblikovanju pogodbenega razmerja v resnici hoteli in ne tisto, kar se je morda navzven izrazilo zgolj kot pomoten zapis njune prave volje.
Ugotavljanje prave volje stranke je dejansko vprašanje.