Pritožbeno sodišče, ko odloča na seji senata, je vezano na dejansko stanje kot izhaja iz obrazložitve sodbe in ne na tisto, ki ga samo morda ugotovi iz podatkov spisa.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 99, 104. ZUS člen 75, 75/1.
upravni spor - tožba - pravni interes za vložitev tožbe - vpis uskladitve gospodarske družbe v sodni register pred vložitvijo tožbe
Tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, ker je pristojno sodišče že pred vložitvijo tožbe vpisalo njeno uskladitev z ZGD v sodni register.
ZUP (1986) člen 250, 252, 252/3.ZUP člen 263, 263/2, 324. ZUS člen 59, 73.
odmera dohodnine - upravni postopek - obnova postopka - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - rok za uvedbo postopka
Ker je bil izpodbijani sklep organa prve stopnje izdan pred potekom objektivnega petletnega roka, ki ga določa 3. odstavek 252. člena ZUP/86, je davčni organ pravočasno uvedel obnovo postopka po uradni dolžnosti. Izrecne določbe, da je na enomesečni rok, ki je veljal za stranke, vezan tudi organ, ZUP/86 ni vseboval. Glede na določbo 324. člena ZUP pa določbe 2. odstavka 263. člena ZUP ni bilo mogoče uporabiti.
Terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, se ne prijavljajo v stečajnem postopku, saj se izplačajo iz stečajne mase po pravilih o stroških postopka (določbe 158. člena ZPPSL). Zato za njih ne veljajo določbe o prerekanih terjatvah (določba 142. člena ZPPSL) in ugotovitvi obstoja prerekanih terjatev (določba 143. člena ZPPSL). Različen pa je tudi tek obresti enega ali drugega zahtevka (določba 114. člena ZPPSL).
sklep o razporeditvi - neopravičena odsotnost z dela
Delavec se mora ravnati po dokončnem sklepu o razporeditvi in noben zakon ne predpisuje obveznosti delodajalca, da bi moral delavcu dati še dodaten rok za izvršitev dokončnega sklepa.
sodna pristojnost - tuja oseba - spor z mednarodnim elementom - kolizijske norme
V sporih z mednarodnimi elementi so za odločanje o pristojnosti sodišča RS odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko pravda začne teči (vročitev tožbe toženi stranki).
ZAPPNI člen 1, 1/3. ZUP (1986) člen 20, 20/2. ZUS člen 73.
revizija lastninskega preoblikovanja podjetij - pogoji za začetek postopka revizije
V sklepu o začetku postopka revizije je treba izkazati, da je bila pri revidirancu opravljena revizija po 49. oz. 49.a členu ZLPP za prejšnje obdobje ter utemeljen sum, da je po 31.12.1992 do vpisa v sodni register prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala oz.
premoženja podjetja večje vrednosti zaradi pravnih poslov iz 48. oz. 48.a člena ZLPP.
carinski zavezanec - nezakonit vnos blaga na carinsko območje - dobroverni lastnik blaga
Za blago, ki je nezakonito vnešeno na carinsko območje in zato predmet prekrška in zanj ni bila plačana carina, carinarnica ne more naknadno obračunati carine dobrovernemu lastniku blaga in temu tudi ne more naložiti vrnitve blaga v tujino.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 380, 380/1, 371, 371/2, 355, 355/1, 201, 201/1-1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog - izvajanje dokazov - pripor - begosumnost
Kršitev pravic obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP spada med relativne bistvene kršitve, ki niso samostojni pritožbeni razlog, ampak jih je potrebno presojati v povezavi s pritožbenim razlogom zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Na obravnavi pred drugostopenjskim sodiščem je mogoče na novo izvesti ali ponoviti le nekatere izmed številnih dokazov, ki so bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje. Gre za razjasnitev posameznih razmeroma samostojnih relevantnih dejstev, ki se z ostalimi dejstvi, ugotovljenimi v prvostopenjski sodbi, ne prepletajo v tolikšni meri, da bi bilo treba zaradi celovite presoje znova izvesti vse dokaze in jih oceniti na glavni obravnavi pred prvostopenjskim sodiščem.
Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, nanašati se mora na konkretno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da se s predloženim dokazom zatrjevano dejstvo lahko ugotovi. V nasprotnem ne gre za dokazni predlog, temveč za pripombo, mnenje, sugestijo, ki nima pravnega učinka.
Uredba Sveta (ES), št. 343/2003 člen 3, 16, 19, 20. ZAzil člen 65, 65/4. ZUS člen 60, 60/1-3, 77, 77/2-3.
azil - določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil - kriteriji in merila v Uredbi 343/2003
Glede na vzpostavljena merila in kriterije v Uredbi 343/2003 se država članica enostransko odloči, da je odgovorna (pristojna) za obravnavanje prošnje za azil ali pa se z drugo državo članico dogovori, da ta sprejme ali ponovno sprejme prosilca za azil, torej, da se državi članici dogovorita, katera je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil. Uredba 343/2003 ureja merila in kriterije za ravnanje držav članic, prosilcu za azil pa ne daje pravice do izbire države članice, odgovorne za obravnavo njegove prošnje za azil.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - revizijski postopek - možnost izpodbijanja ugotovitve upravnih organov v tožbi
Ker je tožena stranka v revizijskem postopku presodila, da tožniku ne gre status žrtve vojnega nasilja, je imel tožnik prvo možnost za izpodbijanje ugotovitev tožene stranke šele s tožbo. To potrjuje tudi predlog za dodatno zaslišanje prič.
podelitve statusa žrtve vojnega nasilja osebi, ki je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja
Nepravilno je stališče, da osebi, za katero je bilo ugotovljeno, da je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa ŽVN, tega statusa za obdobje pred nastankom razloga iz 6. člena ZZVN ni mogoče priznati; namen te določbe ni kaznovati osebo, ki je po obdobju pretrpljenega nasilja začela sodelovati z okupatorjem.
status žrtve vojnega nasilja - begunka - pogoji za priznanje statusa - nasilno dejanje ali prisilni ukrep
Nemški okupator je začel z množičnim izseljevanjem Slovencev po razglasu v jeseni 1941. leta. Tožnica, ki je s svojo teto odšla na delo v Nemčijo 5.7.1941, neposredno ni mogla občutiti prisilnega ukrepa izselitve, pred katerim naj bi pobegnila.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - pogoji za priznanje statusa - požig hiše - nesrečno naključje
Glede na nesporno dejstvo, da je hiša tožničine družine pogorela zaradi nehotene nesreče ob partizanski akciji, niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno pred upravnim organom prve stopnje, še ni podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Pravilno je stališče, da bo dopolnitev postopka najhitreje opravil prvostopni organ.
začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - podlaga za presojo - neopredeljena škoda
Neopredeljena škoda ne more biti podlaga za presojo, da gre za težko popravljivo škodo kot pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.
stiki z otrokom - upravni postopek - izvršba - organ, pristojen za upravno izvršbo
Glede na določbe ZUP, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, je organ, pristojen za upravno izvršbo, pravilno izdal sklep o dovolitvi izvršbe in z njim določil tudi način izvršbe.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - neopredeljena škoda
Zgolj pavšalne navedbe in neopredeljena škoda ne more biti podlaga za presojo, da gre za težko popravljivo škodo kot pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22453
KZ člen 3, 3/2, 47, 48.ZKP člen 421, 421/1.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - stek kaznivih dejanj - enotna kazen - zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes za vložitev zahteve - kršitev zakona v korist obsojenca
Zakonov ni mogoče ocenjevati kot milejših le po določeni kazni: treba jih je primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se morajo v konkretnem - obravnavanem primeru uporabiti zoper določenega storilca zaradi določenega kaznivega dejanja, nato pa v celoti uporabiti tisti zakon, ki je za storilca milejši.
Če bi vrhovno sodišče ob ugotovljeni kršitvi zakona izpodbijano sodbo spremenilo tako, da ne bi izreklo enotne kazni, bi s tem postavilo obsojenca v slabši položaj, saj bi ta glede na dejstvo, da je kazen 16 let zapora že v celoti prestal, moral prestati še kazen 3 leta in 8 mesecev zapora, oziroma bi moral prestajati kazen, ki bi bila za 6 mesecev višja od kazni, ki mu jo je izreklo sodišče z izpodbijano sodbo. Za takšno spremembo pa obsojenec nima pravnega interesa (1. odstavek 421. člena ZKP), zato je vrhovno sodišče njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo.