kršitev delovne obveznosti - zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni
Odločitev sodišča temelji na pojasnilu lečeče zdravnice tožnika o tem, kakšnih navodil bi se moral tožnik držati v času bolniškega staleža. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da se tožnik teh navodil ni držal, njegovo ravnanje (delo na polju, odsotnost od doma) pa pomeni zlorabo pravice do odsotnosti z dela oziroma zlorabljanje te odsotnosti v druge namene.
delovno razmerje za določen čas - razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas
Glede na ugotovitve sodišča v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka delovno razmerje s tožnikom za določen čas sklepala zato, ker še ni imela obratovalnega dovoljenja za glavno dejavnost in ker ni imela lastnih prostorov, je pravilen tudi zaključek sodišča, da to ne morejo biti zakoniti razlogi za sklepanje delovnega razmerja za določen čas.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava - vzdrževani družinski člani - otrok
Določbo 1. odstavka 10. člena ZDoh je treba razlagati tako, da se za "prvega" otroka šteje prvi izmed otrok kot vzdrževanih članov po rojstvu, za vsakega "nadaljnjega" pa naslednji po rojstvu.
ZPD člen 6, 7, 20, 21-11, 22, 22/1. ZDavp člen 15, 15a. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 72, 72/4, 77, 77/2.URS člen 2, 74.
prometni davek - zamudne obresti - zavezanec za plačilo prometnega davka za storitve za delo študentov študentskega servisa - obračun davka za pogodbeno delo upokojencev - pogojne davčne oprostitve - uvrščanje v tarifne razrede
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti davčne odločbe. Prometni davek za storitve, ki jih za naročnika opravijo študentje preko študentskega servisa, plača naročnik, torej pravna oseba, za katero je bilo delo opravljeno. Tudi če je bilo plačilo za delo upokojene delavke izvršeno preko študentskega servisa, je treba plačati davščine po pogodbi o delu. Za pogojno oprostitev prometnega davka morajo biti dosledno izpolnjeni vsi pogoji iz 6. in 7. člena ZPD. Blago, za katero je treba plačati prometni davek, se uvršča v tarifne razrede glede na dokumentacijo, ki ga spremlja, ne pa glede na mnenje izvedenca o vrsti in značilnostih blaga. Dokazno breme pa je na zavezancu.
Določba 1. člena ZZSV zagotavlja pravice do dodatka k pokojnini tudi tistim državljanom Republike Slovenije, s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uveljavili pravico do pokojnine pri nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev.
Za dohodnino velja, da mora biti plačana v 30 dneh od vročitve odločbe o odmeri (107. člen ZDavP) in da mora zavezanec od dohodnine, ki ni bila plačana v predpisanem roku, plačati zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja obrestno mero (100. člen ZDavP). Po določbah ZDavP obresti ne tečejo le v času, za katerega je dovoljen odlog plačila ali obročno plačevanje.
ZOR člen 266, 266/4.OZ člen 243, 243/4. ZDR (1990) člen 100, 100/1.ZPP člen 339, 339/2.
nezakonita razrešitev direktorja - razporeditev na drugo delovno mesto - odškodninska odgovornost - plačilo razlike plače - plačilo odpravnine
1. S pristankom na razporeditev na drugo delovno mesto z nižjo obračunsko osnovo plače je tožnik le sproti zmanjševal škodo, ki bi mu sicer lahko nastala zaradi nezakonite razrešitve s funkcije direktorja, ni pa se s tem odpovedal zahtevati odškodnino za celotno škodo, ki jo je zaradi nezakonite razrešitve utrpel. 2. Pogodba o zaposlitvi lahko določa plačilo odpravnine ob nezakoniti razrešitvi s funkcije direktorja tudi le za primer sočasnega prenehanja delovnega razmerja ali razporeditve na drugo neustrezno delovno mesto.
Izhodišče presoje predstavlja celotna podoba znaka. Ker povprečni potrošnik ne analizira posameznih elementov znaka, je pomembnejši vtis, ki ga pusti znak kot celota.
Na slovečo naravo znamke se je mogoče sklicevati samo zoper znake, ki so s slovečo znamko istovetni oziroma so ji podobni na način, ki bi pri povprečnemu potrošniku, ne glede na to, ali je dejanski potrošnik blaga oziroma storitev, označenih s slovečo znamko, ustvarjal asociacijo, na podlagi katere bi ta potrošnik lahko povezoval blago oziroma storitve sloveče znamke in znaka.
ZUS člen 59, 67, 73. ZUP (1986) člen 249, 249-1, 250, 250/1.ZUP člen 138, 260, 324.
dohodek iz dejavnosti - odmera davka - upravni postopek - obnova postopka - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka
V fazo predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka. Ne presoja pa se v tej fazi utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bo ta v upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določanje presežnih delavcev - podrobnejše določanje meril za uporabo kriterijev za določanje presežnih delavcev
Iz prvega odstavka 17. člena SKPGD res izhaja, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Pri tem pa dvanajsti odstavek istega člena določa, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
ZPP člen 339, 339/2. ZDR (1990) člen 100, 100/1. ZDSS člen 23, 24.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - razlogi sodbe
Ker je sodišče ugotovilo zakonitost spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi tožnikove neupravičene odsotnosti z dela pet delovnih dni ne da bi se opredelilo do vseh dejstev, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da je bila tožničina odsotnost neupravičena oz. ali je sploh šlo za odsotnost, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti.
Pri presoji, ali je znak primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu (2. točka 1. odstavka 19. člena ZIL) in ali je podoben prej zavarovanem znaku koga drugega za isto ali podobno vrsto blaga (7. točka 1. odstavka 19. člena ZIL), je treba izhajati iz celovitosti oziroma iz celotnega vtisa, ki ga na povprečnega potrošnika napravi posamezen znak. Celostni vtis je namreč tisto, kar tvori v blagovnem prometu komunikacijo med ponudnikom blaga in potrošnikom in ni mogoče pritrditi pritožbi, katere izhodišče je zgolj primerjava posameznih besed.
Čeprav je delovno razmerje poseben odnos med delavcem in delodajalcem, se pri reševanju sporov iz delovnega razmerja določbe zakona o obligacijskih razmerjih uporabljajo smiselno v vseh razmerjih, ki so podobna ali enaka obligacijskim razmerjem. Zato bi vprašanja glede sklenitve sporazuma, po mnenju revizijskega sodišča, morali obravnavati glede na določbe 36. in 39. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), in ob upoštevanju določb četrtega odstavka 72. člena ZOR, kar so tisti obligacijsko pravni instituti, ki jih je možno uveljavljati pri pristojnem sodišču tudi brez predhodnega postopka pri delodajalcu.
Po določbi prvega odstavka 36. člena ZOR ponudba pogodbe veže ponudnika, po določbi drugega odstavka tega člena pa lahko ponudbo prekliče preden jo ponudnik sprejeme. Ker 2. točka prvega odstavka 75. člena ZTPDR oziroma 2. točka prvega odstavka 100. člena ZDR predvideva pisni sporazum, mora biti ponudba pisna. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZOR je ponudba sprejeta, ko ponudnik stori kaj, iz česar se lahko zaključi, da je ponudbo sprejel.
Istovetnost (6. točka 19. člena ZIL) je podana tudi, če ima beseda kot prevladujoč element prijavljenega znaka v prevodu v tuj jezik enak pomen kot že zavarovani znak v besedi za proizvode iste ali podobne vrste. Gre za istovetnost glede na sporočilni namen.
industrijska lastnina - upravni spor - tožba - pravni interes za tožbo
Po določbah 1. odstavka 4. člena ZUS in 1. odstavka 18. člena ZUS lahko v upravnem sporu izpodbija upravni akt tisti, ki lahko izkaže, da ima pravni interes oziroma, da je zaradi upravnega akta prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, če zakon ne določa drugače. Zakon o industrijski lastnini, ki ureja priznanje blagovne znamke, tudi ne daje vsakomur pravice sprožiti upravni spor zoper odločbo o priznanju blagovne znamke.
individualna pogodba - prevzem delavca - odpovedni rok - pravica do odpravnine - ukinitev delovnega mesta
Pravica do odpravnine je v 250. členu ZGD določena le za primer, ko je odpoklic neutemeljen. ZGD ne pojasnjuje, kdaj gre za utemeljene razloge. To pomeni, da gre za pravni standard, katerega vsebino je treba določiti tudi z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin in ni mogoče določiti splošno veljavnega pravila.
prisilna izterjava davka - upravni spor - predmet presoje - izpodbijani akt
V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, pri čemer je predmet presoje le akt, zoper katerega je vložena tožba. Zato v upravnem sporu s tožbo zoper en dokončni upravni akt ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na drug dokončen upravni akt, ki ni predmet konkretnega upravnega spora.
prisilna izterjava davčnega dolga - upravni postopek - ugovor - rok za ugovor - delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo
Ker tožnica zoper sklep prvostopnega upravnega organa v prisilni izterjavi davčnega dolga ni vložila ugovora v osmih dneh, je prvostopni upravni organ ravnal pravilno, ko je ugovor zavrgel kot prepozen. V takem primeru pa niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni mogoče obravnavati ugovora oz. kasnejših pritožbe, tožbe in pritožbe po vsebini, torej glede prisilne izterjave davčnega dolga.