pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o priporu zaradi izmikanja glavni obravnavi
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o odreditvi pripora na podlagi 2. odstavka 307. člena ZKP, ni dovoljena.
ZIKS člen 82, 82/4.ZUP člen 253, 253/2. ZUS člen 77, 77/1-3.
prekinitev prestajanja kazni - ponovitev prošnje iz istih razlogov
Prošnja za prekinitev prestajanja zaporne kazni se iz istih razlogov lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo o prejšnji prošnji odločeno.
priglasitev del - namembnost prostorov - skladnost posega s PUP
Po ZUN je opredelitev namembnosti objekta relevantna za izdajo lokacijskega dovoljenja, saj mora investitor v zahtevi za izdajo le-tega med drugim navesti tudi osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta (53. člen ZUN). Za dela, ki se dovolijo z odločbo o dovolitvi priglašenih del, pa ni bistveno, ali se le-ta opravljajo v stanovanju ali v poslovnem prostoru, saj ZUN za priglasitev nameravanih del opredelitve namena objekta sploh ne zahteva (1. odstavek 62. člena ZUN).
ZOFVI člen 92, 96, 146. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (1996) člen 2, 2/1, 9. ZUI člen 146. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 209, 209/2.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - zavrnitev napredovanja v naziv mentorice - upravni postopek - odločba - sestavni deli odločbe - obrazložitev
Odločba, izpodbijana s tožbo, je pomanjkljiva v toliko, ker tožena stranka z njo ni presodila vseh elementov tožničine zahteve za napredovanje, to je, ali ustreza v tožničini zahtevi navedena izobrazba: profesorica likovne pedagogike za napredovanje v naziv mentor glede na določbi 1. odstavka 2. člena in 9. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive.
Zoper dopis, ki ni niti po vsebini niti po obliki posamični upravni akt in s katerim ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ni mogoče vložiti pritožbe po ZUP.
lastninjenje - športni objekti - priznanje lastniškega deleža na športnem objektu - sklep o zavrnitve zahtevka - upravni spor - predhodni preizkus tožbe
Priglasitev zahtevka pristojnemu organu lokalne skupnosti in uveljavljanje lastninske pravice na športnem objektu, ki je bil s sklepom o določitvi športnih objektov občinskega pomena po 1.
odstavku 64. člena ZSpo določen kot tak objekt, je procesna predpostavka za uveljavljanje lastninske pravice pred sodiščem splošne pristojnosti. Zato sklep Mestnega sveta o zavrnitvi zahtevka ni dokončni posamični akt, ne upravni akt in ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožbo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nezakonit poseg v prostor - vzpostavitev v prejšnje stanje
Namen inšpekcijskega ukrepanja v primeru nezakonitega posega v prostor je vzpostavitev v prejšnje stanje, to je stanje pred opravljenim posegom. To stanje pa je mogoče vzpostaviti le z odstranitvijo objekta.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti predlaga vrsto prič, uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. To pa ni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kritika dokazne presoje in zaključkov prvostopenjskega sodišča ter sodišča druge stopnje, ki je takšni presoji pritrdilo, pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti predmet presoje v okviru zahteve za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zavzemanjem, da bi sodišče upoštevalo dejstva tako, kakor jih vidi ona in dokaze ocenjevalo, kakor bi jih po njenem mnenju moralo ocenjevati, vlagateljica uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem, da kladivo ni dokaz, da pa je dokaz poškodovano osebno vozilo, obsojenka izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, kar ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist (3. odstavek 16. člena ZKP), sodišče pa bo te dokaze tudi izvedlo, razen če bo ocenilo, da so očitno takšni, da ne morejo biti uspešni.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker zagovornik v zahtevi ni utemeljil zatrjevane verjetnosti, da bi sodišče z izvedbo predlaganih dokazov prišlo do drugačnih zaključkov, to pomeni, da ni zadostil dokaznemu bremenu, da mora pravno relevantnost predlaganih dokazov utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
pisna izdelava odločbe - pripor - sklep o priporu - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče)
Določba 1. odstavka 364. člena ZKP ni kršena, če se izda le en sklep, s katerim je odrejen pripor zoper dva obdolženca, ne glede na to, da je pripor odrejen z različnima začetkoma teka pripora.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - obvestilo strankam o seji - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ker sodišče druge stopnje o obsojenčevi pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo ni odločalo na obravnavi po določbah 380. do 382. člena ZKP, pač pa na nejavni seji - obsojenec namreč ni izrazil želje, da bi seji prisostvoval, senat sodišča druge stopnje pa tudi ni ocenil, da bi bila obsojenčeva navzočnost koristna za razjasnitev stvari -
sodišče druge stopnje obsojenca ni bilo dolžno vabiti oziroma obveščati o svoji seji.
ZDen člen 3, 3-20, 72. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 6.
denacionalizacija - odškodninska razmerja - upoštevanje že prejete kupnine
Določbo 72. člena ZDen je treba razumeti tako, da se morajo pri odločanju o denacionalizaciji upoštevati tudi prejete kupnine in ne le odškodnine. Zato je treba ugotoviti, ali sta upravičenca prejela od delniške družbe E. L., kupnino po pogodbi, ki je bila na podlagi odloka AVNOJ kasneje razglašena za nično. Če sta jo, jo bo treba upoštevati pri odločanju o vrnitvi zaplenjenih nepremičnin oz. pri določanju odškodnine.
upravni spor - začetek postopka - tožba - odmera sodnih taks
Če tožnik ni vložil samostojne tožbe, pa bi jo moral, mora sodišče prve stopnje, upoštevaje svoj poziv tožniku, šteti, da samostojna tožba ni bila vložena in da se torej upravni spor ni začel. Če pa ni bila vložena tožba, je tudi ni mogoče umakniti in torej nezačetega upravnega spora ni mogoče ustaviti. V takem primeru tudi ni pravne podlage za odmero sodnih taks za tožbo, predlog za izdajo začasne odredbe in sklep o začasni odredbi.
napredovanje v naziv - obnova postopka - vložitev predloga za obnovo postopka - subjektivni rok
Tožeča stranka je dopolnitev zahteve za napredovanje v naziv svetovalka z dne 31.8.1993, ki ga je tožena stranka prejela dne 1.9.1993, uveljavljala kot razlog za obnovo postopka šele v predlogu za obnovo postopka dne 3.11.1997 (odločbe z dne 1.9.1993), torej po poteku z ZUP določenega enomesečnega subjektivnega roka, ki teče od dneva, ko je tožnica mogla navesti novo dejstvo oziroma uporabiti nov dokaz.