spor iz družinskih razmerij - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenec Centra za socialno delo (CSD) kot stranka v postopku
Dejstvo, da je toženec zaposlen na Centru za socialno delo v določenem kraju (spor se nanaša na dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo), ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22428
KZ člen 127, 127/2-1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor na grozovit način - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Ker opis dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja umora, storjenega na grozovit način, med drugim tudi, da je obsojenec s svojim ravnanjem očetu povzročil hude fizične bolečine, ki pa so, kar je v razlogih pravnomočne sodbe določno obrazloženo, po intenziteti in trajanju preseg(a)le običajno trpljenje, ki se pojavi pri storitvi temeljne oblike kaznivega dejanja umora, je pravilna pravna opredelitev dejanja po 1. točki 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 127. člena KZ.
Navedba, da je sodišče obsojencu izreklo previsoko zaporno kazen, pomeni drugačno vrednotenje okoliščin, pomembnih pri odmeri kazenske sankcije. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Nadomestna dedinja (fideikomisarični substitut) prejšnje lastnice podržavljenega premoženja, ki ne spada v krog oseb iz 12. člena Zakona o denacionalizaciji, ni upravičenka do denacionalizacije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22490
KZ člen 302, 302/4.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali opis dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 4. odstavku 302. člena KZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VS08094
ZASP člen 99, 99/4.URS člen 22.
avtorsko pravo - avtorsko pravno varstvo - materialne avtorske pravice - avtorski honorar - človekove pravice in temeljne svoboščine - enako varstvo pravic - zastopanje strank v pravdnem postopku - pooblaščenci - dokazovanje - izvedenci - plačilo predujma za izvedenca
Iz avtorske pogodbe tako kot iz podjemniške pogodbe (četrti odstavek 99. člena ZASP) izhaja dolžnost plačila naročenega dela. Toženka je dolžna plačati tolikšen obseg dogovorjenega dela, kolikor je dokazan. Zavrnitev plačila za nedokazani del je zato materialnopravno pravilna.
Res bi bilo za ustrezno enakost pravdnih strank bolje, da bi vsako od njiju zastopal odvetnik, ne pa samo eno od njiju. Vendar v pravdnem postopku na prvi stopnji ni predpisano obvezno zastopanje strank, zato lahko v vsaki pravdni zadevi pride do takega, za eno strank manj ugodnega položaja. Tudi iz ustavne zahteve za enako varstvo pravic ne izhaja zahteva za obvezno zastopanje pravdnih strank po odvetnikih v postopku na prvi stopnji. Zato je le od volje vsake posamezne stranke odvisno, ali bo nastopala sama, ali pa bo pooblastila odvetnika.
Če se je tožnik kljub dobronamernemu nasvetu sodišča odločil, da ne bo pooblastil novega odvetnika, je ravnal v skladu s svojo svobodno voljo, vendar mora nositi tudi posledice take odločitve, ki se sedaj kažejo v njegovem občutku, da naj ne bi bil enako obravnavan kot nasprotna stranka, ki je imela odvetnika.
ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavne in stranske terjatve - zamudne obresti
V obravnavani zadevi znaša vrednost glavnega zahtevka le 850.000 SIT, ker le toliko znaša glavnica, ki jo mora toženec vrniti v zapuščino. Že ta znesek je torej tisti, ki ne dovoljuje revizije, saj ni nobenega razloga, zaradi katerega bi imela stranka boljši položaj pri izpodbijanju odločitve o stranski terjatvi kot pri izpodbijanju odločitve o glavni terjatvi.
Dodatni razlog za nedovoljenost revizije je okoliščina, da so v revizijskem postopku sporne le še zamudne obresti. V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da ni dovoljena revizija samo proti odločitvi o obrestih, kadar so bile te uveljavljane poleg zahtevka za plačilo glavnice. Še vedno gre namreč za stransko terjatev, katere vrednost se pri ugotavljanju vrednosti spora ne upošteva.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - pravna podlaga za presojo pogojev
Upravni organ prve stopnje bi pri presoji, ali so podani pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil kot materialnopravno podlago moral uporabiti ObrZ in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise. Ker upravni organ prve stopnje v obravnavani zadevi ni ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za opravljanje zadevne gospodarske dejavnosti po citiranih materialnopravnih predpisih, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Obvestila po 1. odstavku 148. člena ZKP nimajo lastnosti dokazov v formalnopravnem smislu, vendar so to dokazi v spoznavnem pomenu, ki jih je v povezavi s procesno relevantnimi dokazi dovoljeno upoštevati pri presoji, ali so dani pogoji za pripor. Obvestila, ki so jih dale policiji presumptivno privilegirane priče, se po 2. odstavku 83.
člena ZKP izločijo šele takrat, ko se te priče v skladu z 236. členom ZKP odrečejo pričevanju.
Ko gre za kazniva dejanja s prvinami nasilja, je na podlagi istih okoliščin praviloma mogoče sklepati tako o ponovitveni nevarnosti, kot tudi o tem, ali je odreditev pripora zoper osumljenca zaradi varnosti neogibno potrebna.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - jugoslovansko državljanstvo ob podržavljenju - trenutek podržavljenja premoženja
Za presojo, ali je bil upravičenec do denacionalizacije ob podržavljenju jugoslovanski državljan, ni pomembno, kdaj je bilo podržavljeno premoženje vpisano v zemljiški knjigi, ampak kdaj je bilo premoženje dejansko podržavljeno - z uveljavitvijo zakona ali z izdajo akta o podržavljenju.
revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - upravičenec za vložitev revizije - stranka v postopku - zavrženje revizije
Za tožnika je postala zavrnilna prvostopenjska sodba pravnomočna s potekom pritožbenega roka, ker ni vložil pritožbe. Pritožbo je vložila oseba, ki ni bila več stranka v postopku in je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo. Na tožnikov procesni položaj ta pritožba ni mogla vplivati in tudi ni vplivala. Zato tožnik nima pravice vložiti revizijo proti sklepu o zavrženju pritožbe take tretje osebe.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
Pojem kršitve kazenskega zakona oziroma materialnega prava sicer lahko poleg kazenskih predpisov obsega tudi kršitve drugih materialnih predpisov, vendar le, če so ti pojmi oziroma instituti iz drugih pravnih področij sestavina oziroma zakonski znak kaznivega dejanja (npr. pri blanketnih normah).
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V postopku za varstvo zakonitosti ni možno ocenjevati primernosti izrečene kazni, temveč le vprašanje, ali je bila kazen izrečena zakonito. Tudi nova olajševalna okoliščina, rojstvo otroka po pravnomočnosti sodbe, se lahko uveljavi le z drugim izrednim pravnim sredstvom in ne z zahtevo za varstvo zakonitosti.
društva - izključitev člana iz lovske družine - hujša disciplinska kršitev - prikrivanje divjadi - uplenjena divjad - pravila lovske družine - odškodninska odgovornost lovske družine - ravnanje članov disciplinske komisije - dokazno breme
V 6. alinei 26. člena Pravil lovske družine se lahko izključitev iz članstva izreče le za hujše kršitve, kot je prikrivanje uplenjene divjadi z namenom, da se izogne plačilu, disciplinski kazni, ali zaradi drugih vzrokov. Gre za opis inkriminiranega dejanja in zaradi takšne njegove narave ga ni mogoče razlagati širše, kot je zapisano. Tisti, ki je sprejel ta pravila, to pa je tožena stranka sama, je očitno želel prikrivanje divjadi kot hujšo kršitev omejiti le na primere uplenjene divjadi, ne pa tudi druge divjadi, naštete v drugem odstavku 7. člena ZVGLD (pokončane in poginule divjadi). Če pa je bila želja širša, bi moral določbo tudi širše izoblikovati. Širše uporabe za dejanja storjena v času veljavnosti določbe pravil pa se seveda ne da doseči.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-1, 207, 207/5, 361, 361/6.
pripor - begosumnost - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - trajanje pripora v primeru delne razveljavitve sodbe
Z obsodilno sodbo iz 5. odstavka 207. člena ZKP je mišljena sodba sodišča prve stopnje in ne pravnomočna sodba. Zato v primeru, ko sodišče prve stopnje pred potekom dveh let od vložitve obtožnice izreče obtožencu obsodilno sodbo, ni dolžno odpraviti pripora po 5. odstavku 207. člena ZKP, ko ta rok poteče, čeprav sodba v tem roku še ni postala pravnomočna. Enak princip velja tudi za položaj, ko je v primeru izteka pripora obsodilna sodba le delno razveljavljena, obstaja pa obsodilna sodba glede nerazveljavljenega dela, čeprav je v tem primeru kazen samo določena, ne pa tudi izrečena.
denacionalizacija - posebna obnova postopka - pravnomočna odločba o denacionalizaciji zoper katero ni več mogoče vložiti izrednih sredstev
Obnova po 23. členu ZDen-B je posebna obnova, ki je namenjena zoper pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, zoper katero niti izrednih pravnih sredstev po ZUP ni več možno vložiti.
Razveljavljena določba 1. odstavka 8. člena ZST, ki je določala, da se vloga šteje za umaknjeno, če taksa ni plačana, ne more biti podlaga za domnevani umik vloge.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec in njegov zagovornik sta imela možnost, da bi sodnika izločevala po 6. točki 39. člena ZKP, kolikor bi dvomila v njegovo nepristranskost. Izločitev sodnika pa bi morala zahtevati takoj, ko sta zvedela za razlog izločitve, najpozneje pa do konca glavne obravnave (2. odstavek 41. člena ZKP).
URS člen 25.ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 362, 362/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Določbe 2. odstavka 439. člena v času sojenja veljavnega ZKP (pred ZKP-E) si ni mogoče razlagati tako, da bi za obdolženca tudi v primeru, ko s sodbo ni seznanjen, nastopila domneva o odpovedi pravici do pritožbe, če v 8-dnevnem roku pritožbe ni napovedal.