ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/2. ZDR (1990) člen 106, 106/1.
plačilo plače - procesna predpostavka - obračun plače - plača iz naslova delovne uspešnosti
Pisni obračun plače, ki s strani delodajalca ni podpisan (plačilni list), ne predstavlja odločitve delodajalca o pravicah in obveznostih delavca. Kolikor delavec uveljavlja plačilo denarnega zneska zgolj na podlagi takšnega obračuna plače, uveljavlja denarno terjatev.
I. Ni šlo za protipravno grožnjo, če je delodajalec delavki predočil, da ji bo delovno razmerje prenehalo zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, razen če pristane na sporazumno prenehanje delovnega razmerja s kasnejšim datumom.
II. Brezpogojnega podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ki ga delodajalec ob podpisu delavke s svoje strani še ni podpisal, delavka po predaji delodajalcu ne more enostransko preklicati.
PES člen 234, 234/1, 234/2.ZS člen 113, 113a, 113a/1.
Sodišče Evropskih skupnosti - predhodno vprašanje države članice - predlog stranke - procesne predpostavke - zavrženje predloga
Nacionalno sodišče lahko zaprosi Sodišče Evropskih skupnosti, da odloči o predhodnem vprašanju, če se takšno vprašanje postavi v postopku pred njim in če meni, da je odločitev o predhodnem vprašanju nujna za izdajo odločbe v tem postopku, kar pomeni, da je procesna predpostavka dopustnosti izdaje sklepa, s katerim se predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, da sodišče v zadevi še ni odločilo, oziroma, v konkretnem primeru, da revizijski postopek, v katerem naj bi bila odločitev Vrhovnega sodišča odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, še teče.
ZPPSL člen 125.ZPP člen 380, 380/2.ZOR člen 446, 446/1, 446/3, 446/5.
zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika - pogodba o prevzemu izpolnitve - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z nakazilom upniku tožene stranke je tožeča stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost do tožene stranke. Pravno vzeto je zato šlo za izpolnitev njej, zato je ona oseba v korist katere je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
Pri ugotavljanju posebnih (kvalifikatornih) okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) gre za ugotavljanje dejanskega stanja, in morajo te okoliščine ugotoviti že disciplinski organi delodajalca. Sodišče samo jih ne more ugotavljati, ampak lahko le presoja pravilnost in zakonitost dokončne delodajalčeve odločitve.
plačilo plače - nadure - dežurstva - prisotnost na delovnem mestu - straža
Ureditev, po kateri prisotnost na delu ni del delovnega časa v oboroženih silah, glede na specifične zahteve, ni nezakonita in ni v nasprotju z mednarodno ureditvijo, če sta sicer delo in prisotnost na delu organizirana tako, da se zagotovi varstvo in zdravje delavcev. Pomembno je efektivno opravljanje dela.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22542
Evropska konvencija za človekove pravice (EKČP) člen 6, 6/3-d.ZKP člen 5, 5/2, 16, 18, 18/1, 79, 79/2, 150 , 151, 152, 355, 340, 345, 345/1, 371, 371/1-11, 371/1-8, 420, 420/2, 421, 421/3.KZ člen 196, 196/1, 196/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - zapisnik - pisanje zapisnika - branje zapisnikov o zaslišanju prič - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo kontradiktornosti - načelo proste presoje dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - predlog za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov - pisne napake v predlogu - poročilo tajnih policijskih sodelavcev - nedovoljeni dokazi - priče - zaslišanje obremenilnih prič - razširitev obtožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - rok za vložitev - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Dejstvo, da je zapisnik o zaslišanju B.M., ki ga je v Angliji opravil preiskovalni sodni, pisala državna tožilka, predstavlja kršitev določbe 2. odstavka 79. člena ZKP. To kršitev pa je mogoče upoštevati le v primeru, če je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
Primer pisne napake v predlogu za izvajanje posebnih ukrepov narekuje sodniku, da zahteva njeno pisno popravo. Kljub temu ni mogoče sprejeti naziranja, da je v situaciji, ko je državna tožilka s telefonskim sporočilom popravila napako pred odločitvijo o predlogu, preiskovalni sodnik prevzel vlogo državnega tožilca.
Ker gre pri poročilih tajnih policijski sodelavcev za različne načine njihovega poročanja in tudi za različne načine zapisovanja teh poročil, kot na primer preko koordinatorjev ali drugih delavcev policije, zgolj dejstvo, da tajni policijski sodelavci oziroma delavci niso samostojno zapisovali poročil, samo po sebi ni razlog, ki bi kazal, da so ukrepi bili izvajani na nezakonit način in da bi zaradi tega bilo treba vse z njimi pridobljene dokaze izločiti iz kazenskega spisa.
Ne glede na določbe 340. člena ZKP mora biti obtožencu vselej dana zadostna in primerna možnost poklicati in zaslišati obremenilne priče bodisi v predhodnem postopku, postopku preiskave ali v poznejšem postopku. V nasprotnem primeru gre za kršitev pravic njegove obrambe, posebej še, če je izpovedba edini dokaz, na katerega se opira sodba.
Zaradi navedbe, da je obsojenec izročil mamilo neugotovljenim kupcem, opis kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ ni niti pomanjkljiv niti nesklepčen.
S tem ko je državna tožilka kljub dotedanjemu obstoju nekaterih dokazov šele na podlagi podatkov in dokazov, ki so bili sodišču posredovani iz tujine in izvedeni na glavni obravnavi, ocenila, da je izkazan utemeljen sum storitve še enega kaznivega dejanja, je bila podana zakonita podlaga za razširitev obtožbe po 1. odstavku 345.
Po določbi 87. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.) starejši delavec ne more biti razporejen na delovno mesto, na katerem obstaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare. Kolektivna pogodba za zavarovalništvo Slovenije (KPZS - Uradni list RS, št. 60/98) pa v tretjem odstavku 22. člena določa postopek razporeditve v primeru zmanjšane delovne zmožnosti starejšega delavca. Ker v spornem primeru ne gre ne za en ne za drugi primer, določil o varovanju starejših delavcev v navedenih primerih v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
Glede na ugotovitve sodišča v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka razporeditev opravila zaradi povečanega obsega dela v pravni službi, to pomeni, da je bila razporeditev opravljena zaradi potreb delovnega procesa. Ker je na podlagi v postopku izvedenih dokazov tudi ugotovilo, da je bila razporeditev opravljena na delovno mesto, ki je bilo sistemizirano, razporeditev pa je bila primerna glede na tožnikovo stopnjo izobrazbe, znanje in zmožnosti, ni bilo podlage za ugotovitev, da razporeditev tožnika ne bi bila opravljena v skladu z veljavnimi predpisi.
ZPIZ člen 34, 55, 56, 171, 171/2, 172.ZOR člen 172.URS člen 26.
pravica do invalidske pokojnine - začetek uživanja - pogoj prenehanja zavarovanja - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost - pravno priznana škoda
Da bi nastala odškodninska odgovornost zavoda, mora protipravnost, ki izvira od odgovorne osebe pri oškodovancu povzročiti tisto obliko škode, ki je pravno priznana.
Bistvena za presojo je ugotovitev sodišča, da tožnik z ugotovljenim ravnanjem ni ravnal v nasprotju z navodili zdravnika in da njegovo ravnanje ni vplivalo na morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na podaljšanje bolniškega staleža. Pravice do bolniškega staleža torej ni uporabil v nasprotju z namenom, s katerim mu je bila priznana, kar pomeni, da je ni zlorabil.
pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe - upravičenci do denacionalizacije
Pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe, je enak pravnemu položaju prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča. Zato so tudi te osebe upravičenci do denacionalizacije.
premoženjska razmerja med zakonci - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - poslovni delež v družbi
Res je lahko v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR tudi poslovni delež na družbi, ustanovljeni z delom zakoncev v času trajanja njune zakonske zveze, skupno premoženje obeh zakoncev, vendar to ni nujno v vsakem primeru. V obravnavani zadevi ob pomanjkljivi dokazni podlagi na toženčevi strani in ustrezni dokazni podlagi na tožničini strani ne preseneča taka dejanska podlaga sodbe, ki je omogočila pravni zaključek, da je bil poslovni delež toženčevo posebno premoženje. Posojeni denar ni bil porabljen za potrebe skupnega življenja pravdnih strank ali njunega skupnega premoženja, pač pa je bilo posojilo najeto in tudi porabljeno za plačilo davčnega dolga družbe, v kateri je bil poslovni delež toženčevo posebno premoženje.
Ker je tožnica posojilo vrnila posojilodajalcu, moral pa bi ga toženec, tožnica utemeljeno na podlagi 218. člena ZOR zahteva vrnitev denarja.
stiki z otrokom - prenos pristojnosti - dokončanje že začetih postopkov - odločba ustavnega sodišča
Zakonodajalec je uredil prehodno obdobje prenosa pristojnosti za odločanje o stikih z otroci tako, da se začeti postopki končajo pred centri za socialno delo, o pritožbah pa odloča ministrstvo, pristojno za družino. Zato o zakonitosti dokončnih upravnih odločb tudi v prehodnem obdobju odloča upravno in ne okrožno sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22576
KZ člen 53, 53/1, 196, 196/1, 302, 302/4.ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/3, 150, 372, 372-5, 420, 420/2.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - prikriti preiskovalni ukrepi - razlogi za sum - izzvana kriminalna dejavnost - izločitev sodnika - izvajanje dokazov - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - obdolženec kot priča - izločitev zapisnikov o zaslišanju - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - kolektivno kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Sodišče pri presoji, ali bo preklicalo pogojno obsodbo, ni vezano na razloge sodišča, ki je izreklo pogojno obsodbo, temveč povsem neodvisno samo ocenjuje, ali je bila ali ni bilo podlage za pogojno obsodbo glede na dejanje, za katero poteka sojenje.
Kaznivo dejanje po 4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ lahko stori tudi tisti, ki mu je bila odvzeta prostost, proti uradni osebi, ki pazi nanj.
Razlogi za sum, kot stopnja verjetnosti storitve kaznivega dejanja, so morali biti podani že v času odreditve posebnih ukrepov. Zoper odredbo ni samostojnega pravnega sredstva, zato so morali biti ti razlogi izkazani tako, da so tudi pozneje v postopku omogočali preizkus pogojev za izdajo odredbe in presojo, ali ne gre za procesni položaj, ko je treba uporabiti določbo 4. odstavka 83. člena ZKP-94 ter predmete, posnetke, sporočila ali druga dokazila izločiti iz spisov.
Če je sodišče sprejelo sklep, da bo izvedlo dokaze, lahko le izjemoma sprejme drugačen sklep, in sicer kadar se pozneje izkaže, da je dokaz nedosegljiv, ali da bi bila njegova izvedba povezana z nesorazmernimi težavami, ali če izvede druge dokaze in na podlagi teh presodi, da je dejstvo, ki bi se sicer dokazovalo z dokazom, katerega izvedbo je sprejelo, že v zadostni meri razjasnjeno.
Za izločitev obdolženčeve izpovedbe iz spisa, zoper katerega je bil kazenski postopek ustavljen in je bil nato v tem postopku o istih dejstvih zaslišan tudi kot priča, ni nobene procesne podlage. Iz spisov pa je treba izločiti zapisnik o zaslišanju osebe kot priče, če je ta v istem postopku pozneje o istih dejstvih zaslišana kot obdolženec. Zato sodišče, ki je priči predočilo vsebino tistega, kar je povedal kot obdolženec in v skladu z načelom proste presoje dokazov tudi presojalo, kateri od teh izpovedb bo verjelo, ni prekršilo procesnih določb, ki urejajo področje dokaznega prava.
Pri kaznivem dejanju po 1. odstavku 196. člena KZ uporabljena konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je napačna, saj gre za kolektivno kaznivo dejanje. Vendar pa ta okoliščina ne pomeni kršitve kazenskega zakona v škodo obsojenca, saj gre v obeh primerih za eno kaznivo dejanje, le pravna podlaga je nekoliko različna.
Izpodbijanje odločbe o kazni z vidika njene primernosti ne more biti predmet odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - razlogi za odpravo odločbe - očitna kršitev materialnega zakona
Neobrazložena ugotovitev tožene stranke, da je funkcionalno zemljišče preveliko, ne more biti podlaga za ugotovitev o očitni kršitvi 2. in 3. odstavka 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, ne da bi tožena stranka ugotovila neskladnost funkcionalnega zemljišča s prostorsko ureditvenimi pogoji.
V zvezi z odškodnino zaradi okrnitve svobode revizijsko sodišče ugotavlja, da je šlo za poseg države, ki je bil izveden v nasprotju z 19. členom URS, ker je bila tožnikom odvzeta svoboda v nasprotju s postopkom, ki ga zato določa zakon, saj je bilo ravnanje policistov brutalno. Zaradi tega so tožniki po 26. členu URS in po splošnih pravilih ZOR, upravičeni do denarne odškodnine, ki se v sodni praksi praviloma določa kot enotno obliko škode. Pritrditi je sodišču druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče prisoditi posebne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in posebne odškodnine zaradi kršitve pravice osebnosti - čast in dobro ime in da so tudi tožniki sami v tožbi zahtevali 1.000.000 tolarjev za strah in 1.000.000 tolarjev zaradi okrnitve svobode in pravice osebnosti. Celo odškodnino za strah bi bilo treba presojati skupaj. Zaradi tega, ker sta bili ločeno ovrednoteni odškodnina za strah in odškodnina zaradi okrnitve svobode, pa ni bilo kršeno materialno pravo, saj je skupna odškodnina v znesku 600.000 tolarjev vsakemu od tožnikov pravična.
ZUS člen 1, 1/3, 2, 2/1, 16, 16/1, 21, 21/1, 28, 28/3, 36, 36/4, 62, 62/1, 73.URS člen 34, 35, 37.ZPP člen 150, 184.ZPPre člen 14.
varstvo ustavnih pravic - ustavna pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - upravni spor - drugo sodno varstvo
Poročilo o delu zaposlenih, ki ga pripravi delodajalec, samo po sebi ni poseg v ustavne pravice. Prav tako ni poseg v ustavno pravico, če si delodajalec pridobi izpis evidence telefonskih klicev na svojih telefonskih aparatih. Ker tožnik v Poročilu ni obravnavan na podlagi izpisa evidence telefonskih klicev, ki za službene aparate, ki jih ima v uporabi, niti ni bila pridobljena, in ni zajet v prikazu gostote medsebojnih klicev ter v sklepu na podlagi te gostote, s Poročilom v njegove ustavne pravice ni bilo poseženo. Zoper storilce posamičnih dejanj pa ima zagotovljeno drugo sodno varstvo v kazenskem in pravdnem postopku.
pisna oporoka pred pričama - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
V tem primeru je odločilna ugotovitev, da je pisec oporoke zapisal ".. tako, ko je to F. želel". Taka dejanska ugotovitev ne dopušča nobenega dvoma, da gre za (zavestno) oporočno razpolaganje, ki ga je zapisala tretja oseba, listino pa sta podpisali dve priči.