delovno razmerje za določen čas - razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - začasnost potreb po delu
Glede na ugotovitve sodišča v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka sklenila delovno razmerje s tožnikom za določen čas iz razlogov začasno povečanega obsega dela in ob ugotovitvi, da je ta "začasnost" trajala neprekinjeno več kot tri leta, pa takega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v spornem primeru ni mogoče upoštevati. Sprejemljive niso niti revizijske navedbe tožene stranke o sklepanju pogodb za opravljanje gradbenih del, iz katerih naj bi izviral povečan obseg dela, saj gospodarske družbe največkrat sproti sklepajo pogodbe za opravljanje del oziroma svojega poslovanja tako, da po stališču tožene stranke delovnih razmerij za nedoločen čas sploh ne bi bilo mogoče sklepati. Zato je pravilen in tudi logičen zaključek v izpodbijani sodbi, da v obravnavanem primeru ni bilo razlogov iz 17. člena ZDR za sklenitev delovnega razmerja za določen čas.
Pri ugotavljanju posebnih (kvalifikatornih) okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) gre za ugotavljanje dejanskega stanja, in morajo te okoliščine ugotoviti že disciplinski organi delodajalca. Sodišče samo jih ne more ugotavljati, ampak lahko le presoja pravilnost in zakonitost dokončne delodajalčeve odločitve.
Po določbi 87. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.) starejši delavec ne more biti razporejen na delovno mesto, na katerem obstaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare. Kolektivna pogodba za zavarovalništvo Slovenije (KPZS - Uradni list RS, št. 60/98) pa v tretjem odstavku 22. člena določa postopek razporeditve v primeru zmanjšane delovne zmožnosti starejšega delavca. Ker v spornem primeru ne gre ne za en ne za drugi primer, določil o varovanju starejših delavcev v navedenih primerih v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
Glede na ugotovitve sodišča v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka razporeditev opravila zaradi povečanega obsega dela v pravni službi, to pomeni, da je bila razporeditev opravljena zaradi potreb delovnega procesa. Ker je na podlagi v postopku izvedenih dokazov tudi ugotovilo, da je bila razporeditev opravljena na delovno mesto, ki je bilo sistemizirano, razporeditev pa je bila primerna glede na tožnikovo stopnjo izobrazbe, znanje in zmožnosti, ni bilo podlage za ugotovitev, da razporeditev tožnika ne bi bila opravljena v skladu z veljavnimi predpisi.
Bistvena za presojo je ugotovitev sodišča, da tožnik z ugotovljenim ravnanjem ni ravnal v nasprotju z navodili zdravnika in da njegovo ravnanje ni vplivalo na morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na podaljšanje bolniškega staleža. Pravice do bolniškega staleža torej ni uporabil v nasprotju z namenom, s katerim mu je bila priznana, kar pomeni, da je ni zlorabil.
razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
Ker po ugotovitvah sodišča ni šlo za izsiljeno oziroma nezakonito razrešitev in prenehanje delovnega razmerja, tožniku ne gre odpravnina, dogovorjena za tak primer s pogodbo o zaposlitvi.
ZPIZ člen 34, 55, 56, 171, 171/2, 172.ZOR člen 172.URS člen 26.
pravica do invalidske pokojnine - začetek uživanja - pogoj prenehanja zavarovanja - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost - pravno priznana škoda
Da bi nastala odškodninska odgovornost zavoda, mora protipravnost, ki izvira od odgovorne osebe pri oškodovancu povzročiti tisto obliko škode, ki je pravno priznana.
ZPPSL člen 125.ZPP člen 380, 380/2.ZOR člen 446, 446/1, 446/3, 446/5.
zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika - pogodba o prevzemu izpolnitve - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z nakazilom upniku tožene stranke je tožeča stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost do tožene stranke. Pravno vzeto je zato šlo za izpolnitev njej, zato je ona oseba v korist katere je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
plačilo plače - nadure - dežurstva - prisotnost na delovnem mestu - straža
Ureditev, po kateri prisotnost na delu ni del delovnega časa v oboroženih silah, glede na specifične zahteve, ni nezakonita in ni v nasprotju z mednarodno ureditvijo, če sta sicer delo in prisotnost na delu organizirana tako, da se zagotovi varstvo in zdravje delavcev. Pomembno je efektivno opravljanje dela.
I. Ni šlo za protipravno grožnjo, če je delodajalec delavki predočil, da ji bo delovno razmerje prenehalo zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, razen če pristane na sporazumno prenehanje delovnega razmerja s kasnejšim datumom.
II. Brezpogojnega podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ki ga delodajalec ob podpisu delavke s svoje strani še ni podpisal, delavka po predaji delodajalcu ne more enostransko preklicati.
ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/2. ZDR (1990) člen 106, 106/1.
plačilo plače - procesna predpostavka - obračun plače - plača iz naslova delovne uspešnosti
Pisni obračun plače, ki s strani delodajalca ni podpisan (plačilni list), ne predstavlja odločitve delodajalca o pravicah in obveznostih delavca. Kolikor delavec uveljavlja plačilo denarnega zneska zgolj na podlagi takšnega obračuna plače, uveljavlja denarno terjatev.
carina - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Če tožnik v tožbi zahteva, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi in uveljavlja razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, je sodišče dolžno glavno obravnavo opraviti.
ZUN člen 62, 62/4, 73, 73/1, 73/2, 75. ZUS člen 73.
ukrep urbanističnega inšpektorja - priglasitev del - pravnomočnost odločbe o dovolitvi priglašenih del
Na podlagi določbe 4. odstavka 62. člena ZUN, ki določa, da odločba o dovolitvi priglašenih del preneha veljati, če investitor ne prične s priglašenimi deli v enem letu po prejemu pravnomočne odločbe, je treba sklepati, da je pričetek del vezan na pravnomočno odločbo o dovolitvi priglašenih del. Ker investitor pridobi pravico pričeti s priglašenimi deli šele po pravnomočnosti odločbe o dovolitvi priglašenih del, je investitor, ki prične z deli pred pravnomočnostjo odločbe, v enakem pravnem položaju kot če upravnega dovoljenja ne bi imel. Kadar pa investitor gradi brez ustreznega upravnega dovoljenja, je inšpekcijski organ dolžan izreči ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Ker zahteva za varstvo zakonitosti ne pojasni, na katere in čigave izjave, dane nemški policiji, se opira sodba, ter kako je sodišče te izjave v sodbi ocenjevalo in uporabilo, teh navedb ni mogoče presojati (1. odstavek 424. člena ZKP).
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti svojca - delna sodba - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT, saj je tožnica prvostopenjsko sodbo izpodbijala samo glede zneska 1.000.000 SIT, pritožbeno sodišče pa je glede glavnice to in druge pritožbe zavrnilo.
ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25.ZUstS člen 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - izdaja potrdila - odločba ustavnega sodišča - učinki razveljavitve zakonskega akta
Določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1996 - poglavje III. Promet s kmetijskimi zemljišči - je Ustavno sodišče razveljavilo, zato jih ni mogoče uporabiti.
upravni spor - rok za vložitev tožbe zaradi nezakonitega dejanja in vrnitev v prejšnje stanje
Rok za tožbo zaradi nezakonitega dejanja prisilne privedbe je 30 dni in začne teči takrat, ko je bilo dejanje storjeno. Tožba, vložena po preteku 30 dni od dneva, ko je bilo dejanje storjeno, je prepozna. Dejstvo, da je tožnik rok za tožbo zamudil, ker je zoper prisilno privedbo vložil pritožbo pri okrožnem sodišču, ni opravičeni vzrok za zamudo roka. Tožnikova subjektivna predstava o tem, da je zoper prisilno privedbo dovoljena pritožba, ni okoliščina oziroma ovira, ki bi opravičevala zamudo roka za tožbo.
upravičenci do denacionalizacije - uporabna pravica - pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe
Pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe, je enak pravnemu položaju prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča. Zato so tudi te osebe upravičenci do denacionalizacije.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - razlogi za odpravo odločbe - očitna kršitev materialnega zakona
Neobrazložena ugotovitev tožene stranke, da je funkcionalno zemljišče preveliko, ne more biti podlaga za ugotovitev o očitni kršitvi 2. in 3. odstavka 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, ne da bi tožena stranka ugotovila neskladnost funkcionalnega zemljišča s prostorsko ureditvenimi pogoji.
V zvezi z odškodnino zaradi okrnitve svobode revizijsko sodišče ugotavlja, da je šlo za poseg države, ki je bil izveden v nasprotju z 19. členom URS, ker je bila tožnikom odvzeta svoboda v nasprotju s postopkom, ki ga zato določa zakon, saj je bilo ravnanje policistov brutalno. Zaradi tega so tožniki po 26. členu URS in po splošnih pravilih ZOR, upravičeni do denarne odškodnine, ki se v sodni praksi praviloma določa kot enotno obliko škode. Pritrditi je sodišču druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče prisoditi posebne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in posebne odškodnine zaradi kršitve pravice osebnosti - čast in dobro ime in da so tudi tožniki sami v tožbi zahtevali 1.000.000 tolarjev za strah in 1.000.000 tolarjev zaradi okrnitve svobode in pravice osebnosti. Celo odškodnino za strah bi bilo treba presojati skupaj. Zaradi tega, ker sta bili ločeno ovrednoteni odškodnina za strah in odškodnina zaradi okrnitve svobode, pa ni bilo kršeno materialno pravo, saj je skupna odškodnina v znesku 600.000 tolarjev vsakemu od tožnikov pravična.
ZUS člen 1, 1/3, 2, 2/1, 16, 16/1, 21, 21/1, 28, 28/3, 36, 36/4, 62, 62/1, 73.URS člen 34, 35, 37.ZPP člen 150, 184.ZPPre člen 14.
varstvo ustavnih pravic - ustavna pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - upravni spor - drugo sodno varstvo
Poročilo o delu zaposlenih, ki ga pripravi delodajalec, samo po sebi ni poseg v ustavne pravice. Prav tako ni poseg v ustavno pravico, če si delodajalec pridobi izpis evidence telefonskih klicev na svojih telefonskih aparatih. Ker tožnik v Poročilu ni obravnavan na podlagi izpisa evidence telefonskih klicev, ki za službene aparate, ki jih ima v uporabi, niti ni bila pridobljena, in ni zajet v prikazu gostote medsebojnih klicev ter v sklepu na podlagi te gostote, s Poročilom v njegove ustavne pravice ni bilo poseženo. Zoper storilce posamičnih dejanj pa ima zagotovljeno drugo sodno varstvo v kazenskem in pravdnem postopku.