kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - stranka v postopku
Možnost priznanja stranke kot stranskega udeleženca ima tisti, ki izkaže, da v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ki izhajajo iz materialnega predpisa.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodba sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev dela plačila odpravnine iz 16. člena individualne pogodbe o zaposlitvi, ostala neobrazložena v bistvenem delu, kot to uveljavlja ravizija (14. točka drugega odstavka 339.
člena ZPP). Čeprav je res, da sta se pravdni stranki ne glede na določbo 250. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Uradni list RS, št. 30/93 in nadalj.), ki določa v primeru odpoklica člana ali predsednika uprave brez utemeljenega razloga plačilo odpravnine v znesku najmanj 24 kratne zadnje mesečne plače, dogovorili za plačilo najmanj 12 plač zadnjega meseca (kaj pomeni najmanj 12 plač in zakaj tak dogovor v pogodbi, ni bilo razčiščeno), to ne pomeni, da je dogovorjeni minimum edina možna rešitev, še posebno, če višina tega zahtevka, razen po temelju, ki mu je tožena stranka ves čas postopka ugovarjala, sploh ni bila sporna. Zato v izpodbijani sodbi ni obrazloženo, zakaj je sodišče zahtevek znižalo in tožniku priznalo polovico nižji znesek od zahtevanega, saj obrazložitev, da sta se stranki tako dogovorili, ne vzdrži. Najmanj 12 plač zadnjega meseca, kot je to določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi, lahko pomeni tudi 24 zadnjih plač, oziroma priznanje 24 zadnjih plač ne bi bilo v nasprotju z določbami individualne pogodbe, upoštevano pa bi bilo tudi zakonsko določilo o minimalni odpravnini.
ZUS člen 23, 23/3, 59, 73. ZUP (1986) člen 249, 250, 252, 252/1, 252/3.ZUP člen 263, 263/2, 324.
odmera dohodnine - upravni postopek - obnova postopka
Ker je z določbo 324. člena ZUP določeno, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku, končajo po določbah ZUP/86, določbe 2. odstavka 263. člena ZUP v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti. Izrecne določbe, da je na enomesečni rok iz 1.
odstavka 252. člena ZUP/86 vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti, pa ZUP/86 ni vseboval.
ZUP (1986) člen 14, 103, 106. ZUS člen 71, 73. ZDavP člen 45.
prisilna izterjava - vrnitev v prejšnje stanje - vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost organa za sprejem predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje se lahko predlaga za zamujeno dejanje v postopku le pri organu, pri katerem bi bilo treba zamujeno dejanje opraviti. Ker je tožnik zamudil rok za pritožbo zoper prvostopni upravni akt, bi moral vrnitev v prejšnje stanje predlagati pri prvostopnem organu v določenem roku, ne pa v pritožbi zoper prvostopno sodbo, naslovljeni na vrhovno sodišče.
zavarovanje zahtevkov za denacionalizacijo - začasna odredba - možnost izdaje začasne odredbe do pravnomočne odločitve o denacionalizaciji
Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe v postopku denacionalizacije ne gre za pravnomočno odločeno stvar, če je bila v istem denacionalizacijskem postopku zahteva iste vsebine in istih tožnikov že pravnomočno zavrnjena. V ZDen ni določbe, ki bi omejevala odločanje o začasni odredbi. Po 68. členu jo je mogoče izdati do pravnomočne odločitve o denacionalizaciji iz razloga, da je treba zavarovati zahtevo za denacionalizacijo ali drugega tehtnega razloga. Od okoliščin posameznega primera je odvisno, ali je podan zakoniti razlog za njeno izdajo.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavcev k novemu delodajalcu
Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo tožnikove pritožbene navedbe, da naj bi njegova invalidnost preprečevala razporeditev k drugemu delodajalcu. Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč - na tako dejansko stanje pa je vezano tudi revizijsko sodišče - izhaja, da je bil tožnik pri novem delodajalcu razporejen na enako delovno mesto, kot ga je prej opravljal pri toženi stranki. Edina razlika je v tem, da mora na delovnem mestu več hoditi, njegove pravice kot invalida III. kategorije pa niso bile v ničemer kršene.
ZUP (1986) člen 102. ZDavP člen 45, 45/1. ZUS člen 51, 51/1, 72, 72/4, 73.
izterjava davčnega dolga - pritožba - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - sojenje na seji
Po ZUP/86 je pritožba pravočasna, če jo organ prejme zadnji dan roka za njeno vložitev oziroma če jo stranka zadnji dan roka za pritožbo odda priporočeno po pošti.
Če je zavezanec za vrnitev premoženja po ZDen javni zavod, za katerega določbe ZLPP ne veljajo, potem denacionalizacijski upravičenec ne more zahtevati izdaje začasne odredbe po 11. členu ZLPP ampak po 68. členu ZDen.
upravni postopek - ničnost - presoja ničnostnih razlogov
Če izhaja iz upravne odločbe, s katero je bil sicer zavržen predlog za izrek ničnosti, da je bila opravljena presoja ničnosti po uradni dolžnosti iz razlogov 267. člena ZUP/86 in bilo ugotovljeno, da noben ničnostni razlog ni podan, ni podlage za stališče, da razlogi za ničnost niso bili presojeni.
zastopanje - odvetnik kot pooblaščenec - maksimalna hipoteka - zadržek za zastopanje - pogodba o zastavni pravici
Do ureditve maksimalne hipoteke v SPZ in ZZK-1 je bila maksimalna hipoteka urejena v pravnem pravilu 14 Zakona o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930. Sedaj maksimalno hipoteko v slovenskem pravu urejata 146. člen SPZ in 18. člen ZZK-1, ureditev pa je smiselno enaka kot doslej.
Za maksimalno hipoteko je značilno, da se vpisuje z določenim najvišjim zneskom, ki predstavlja zgornjo mejo, do katere hipoteka še nudi realno jamstvo. Pri vpisu maksimalne hipoteke se namreč ne navajajo posamezne vrednostno določene terjatve, ki so nastale ali bodo nastale, ampak se stvarno zavarovanje omeji z navedbo najvišjega (maksimalnega) zneska.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do ločenega poplačila - ločitvena pravica in obresti - razdelitev posebne (ločene) stečajne mase
Začetek stečajnega postopka vpliva na višino terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, saj z začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica preneha veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso zapadle.
Ločitveni upnik se poplača iz posbne (ločene) stečajne mase. O njegovem poplačilu odloči stečajni senat s sklepom o razdelitvi posebne (ločene) stečajne mase, ob smiselni uporabi določb o sklepu o glavni razdelitvi (163. člen ZPPSL). Tako se iz posebne (ločene) stečajne mase pred poplačilom ločitvenih upnikov poravnajo stroški prodaje premoženja, ki je bilo predmet ločitvenih pravic. Če pa posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov prodaje ločenega premoženja in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov, ni pravne podlage za ugotavljanje odstotka stroškov prodaje premoženja posebne stečajne mase, ki odpade na posameznega ločitvenega upnika; s tem pa tudi ne za zmanjšano poplačilo njihovih terjatev.
ZDavP člen 15a, 15a/4. ZDavP-1 člen 406. ZPD člen 45, 45/2. ZUP (1986) člen 232, 232/2. ZUS člen 14, 14/3, 23, 23/3, 60, 60/1-4, 77, 77/2-3.
prometni davek - obračun prometnega davka - pomanjkljiva evidenca - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - dan izvršljivosti odmerne odločbe - tožbena novota
Zamudne obresti začnejo teči šele z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Če stranka šele v pritožbi zatrjuje, da je dokumentacija njenega dobavitelja napačna in da na nekaterih dobavnicah, ki jih dobavitelj ima, ni njenega podpisa, ne podpisov njenega moža oziroma pri njej zaposlenih, je to nedopustna tožbena novota. Če zavezanec ne vodi evidence o kupljenem in prodanem blagu v skladu s predpisi, se prometni davek obračuna na podlagi razpoložljivih podatkov o prometu, to pa so tudi podatki zavezančevega dobavitelja.
upravni postopek - odločba - oblika in sestavni deli odločbe - obrazložitev prvostopne odločbe
Če obrazložitev prvostopne odločbe v zadevi, kjer ni mogoča skrajšana obrazložitev, nima obveznih sestavnih delov iz 2. odstavka 209. člena ZUP/86, je podana bistvena kršitev določb postopka, ker stranke nimajo možnosti, da izpodbijajo razloge odločitve.
Izpodbijana sodba ima take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predvsem ne izpodbijana sodba in ne sodba sodišča prve stopnje ne navedeta nobenega materialnega predpisa, ki naj bi ga uporabili pri presoji, zato je na uporabo materialnega prava mogoče sklepati le posredno. Pri tem pa se izkaže, da so si razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju, da so v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in da je deloma tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
lastninsko preoblikovanje podjetja - program lastninskega preoblikovanja podjetja - odločba o odobritvi programa - odločba ustavnega sodišča
Če agencija pri izdaji odločbe o odobritvi programa lastninskega preoblikovanjam prizadetega podjetja ni uporabila z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-22/95 z dne 14.3.1996 odpravljenega besedila na koncu 1. alinee 9. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanjam in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, 1. odstavek 46. člena Zakona o ustavnem sodišču ni mogel biti pravna podlaga za odločanje v postopku.
ZDavP člen 15a. ZDavP-1 člen 406. ZDDPO člen 21, 24a. ZDDPO-1 člen 64, 65. ZUS člen 23, 23/3, 60, 60/1-4, 77, 77/2-3.URS člen 125.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - zamudne obresti
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Davčne olajšave iz 21. in 24a člena ZDDPO ni mogoče na novo začeti uveljavljati po tem, ko je z uveljavitvijo ZDDPO-1 ZDDPO nehal veljati.
V obravnavani zadevi ne gre za spor o socialni varnosti, ampak za spor o premoženjsko pravnem (odškodninskem) zahtevku zaradi posledic poškodb zadobljenih v prometni nezgodi. To pa je spor, o katerem je pristojno odločati redno sodišče in ne specializirano sodišče, kar je delovno oziroma socialno sodišče.
Kolikor se tekom spora o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja spremenijo subjektivne okoliščine (smrt delavca), ima tak spor še vedno izhodišče v individualnem delovnem sporu med delavcem in delodajalcem in se zaradi smrti delavca vsebina spora ne spremeni. Zato obstaja delovno sodišče še naprej stvarno pristojno.
ZPP člen 252, 252, 254/1, 254/2, 254/3, 337, 339, 339/1.ZOR člen 178, 178/1, 178/2.
dokazovanje - zaslišanje izvedenca - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev gmotne in negmotne škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda zaradi razmeram neprilagojene vožnje
Ker v obeh izvedenskih mnenjih ni ne notranjih nejasnosti ali nepopolnosti in ne medsebojnih bistvenih razlik, je razumna ocena nižjih sodišč o nepotrebnosti postavitve tretjega izvedenca.