Pri prenehanju delovnega razmerja zaradi poteka delovnega dovoljenja delavcu tujcu gre za samostojni zakonski razlog za prenehanje delovnega razmerja na podlagi določb ZZT. Ob prenehanju delovnega razmerja na podlagi tega zakonskega razloga plačilo odpravnine ni predvideno.
prisilna izterjava denarne kazni - sklep o prisilni izterjavi denarne kazni - začetek izvrševanja odločbe o prekršku
Sklep o prisilni izterjavi denarne kazni za prekršek je začetek izvrševanja odločbe o prekršku. Ker je bil ta sklep izdan pred potekom zastaralnega roka za začetek izvrševanja denarne kazni, ni mogoče šteti, da je podano zastaranje.
Nadzorni svet ni dogovoril odpravnine, manjše od zakonskega maksimuma, in si tudi ni pridržal pravice, da bo o višini odpravnine odločil ob razrešitvi v okvirih, ki jih določa ZGD. Izrecno je zapisana kot višina odpravnine tista višina, ki jo določa ZGD.
Izpodbijana sodba ima prav, da je po določbah ZGD edina višina tista, ki jo zakon določa kot najvišji možni znesek: nadzorni svet je s sklenitvijo pogodbe pristal na odpravnino v višini 6-kratne mesečne plače.
ZDavP člen 44, 44/3.ZUP člen 166, 171, 235, 278. ZP člen 241. ZUS člen 74.
izterjava denarne kazni - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Davčni organ v primeru, ko izvršuje izvršljiv akt, ki ga je izdal drug organ, ni dolžan preverjati, ali je izvršilni naslov, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, izdano od organa, ki je izvršilni naslov izdal, res izvršljiv. Potrdilo o izvršljivosti odločbe je potrdilo po 171. členu ZUP/86, zato se dejstva, ki so v njem potrjena, štejejo za dokazana. Če stranka temu nasprotuje, lahko izpodbija to potrdilo pri organu, ki ga je izdal, v posebnem postopku, ne pa v postopku prisilne izterjave, ki ga vodi davčni organ.
ZUP (1986) člen 264, 264/2, 268, 268/1. ZUS člen 74.
upravni postopek - izredna pravna sredstva - ničnost odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - stranka, ki ni sodelovala v postopku
Če oseba ni sodelovala v postopku kot stranka, ne more z uspehom uveljavljati ničnosti oz. odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici.
SKPGd člen 10, 10/1. ZDR (1990) člen 14, 14/2, 16.
poskusno delo - podaljšanje poskusnega dela
Glede na določbo 1. odstavka 10. člena SKPGd, da poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na kasneje določeno daljše obdobje poskusnega dela v aktu o sistemizaciji in daljše obdobje poskusnega dela, določeno v pogodbi o zaposlitvi.
ZDoh člen 6, 6/1, 15, 15/1-1, 15/1-4, 17, 17-5, 16, 16/1-1, 64, 65. ZDavP člen 15, 15a. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 67, 67/2, 77, 77/2-3.URS člen 125.
davki in prispevki - udeležba delavcev na dobičku pravne osebe - zamudne obresti - bonitete v zvezi z uporabo službenega avta v zasebne namene - odločanje na podlagi neobveznega pravnega mnenja
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Če se med zaposlene deli del dobička pravne osebe, je to osebni prejemek v smislu 1. alinee 6. člena ZDoh. Uporaba službenega avtomobila v zasebne namene je boniteta v smislu 1. alinee 6. člena ZDoh. Da se ugotovi njena višina, je treba o tem voditi verodostojno dokumentacijo. Dokazno breme je na strani zavezanca. Upravni organ odloča na podlagi veljavnih predpisov, sodišče pa na podlagi ustave in zakona. Neobvezno pravno mnenje ministrstva ni predpis.
ZUP (1986) člen 263, 267, 268, 268/1. ZUS člen 74.
upravni postopek - izredna pravna sredstva - ničnost odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija
Ker tožnik ni imel položaja stranke v upravnem postopku, ni upravičen zahtevati odprave oz. razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici niti ničnosti odločbe, izdane v upravnem postopku.
Predlog, ki se nanaša na kršitve procesnega prava v prvotnem postopku, se zavrže po 2. odstavku 256. člena ZUP/86, ker kršitve procesnega prava niso okoliščine nobenega obnovitvenega razloga iz 249. člena ZUP/86.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - bolniški stalež
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja priložil zdravniško potrdilo z dne 26. 1. 2001, iz katerega izhaja, da tožnik od 27. 12. 2000 dalje iz zdravstvenih razlogov ni sposoben za delo. Pravilno je razlogovanje obeh sodišč, da iz tega izhaja nedvomen zaključek, da dne 15. 1. 2001 ni bilo podlage za ugotovitev tožnikove neopravičene odsotnosti.
ZPD člen 6, 7, 60. ZDavP člen 15a. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/1-3.
prometni davek - zamudne obresti - zastaranje odmere - pogojna davčna oprostitev - večkratno plačilo prometnega davka za isto blago
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti davčne odločbe. Pravica do določitve davčne obveznosti in do izterjave prometnega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v 5. letih po preteku leta, v katerem je davčna obveznost nastala. V tem primeru je davčna obveznost nastala v letu 1995, odmerna odločba pa je bila izdana 4.12.1996, torej znotraj 5-letnega zastaralnega roka, zato pravica do odmere davka ni zastarala.
Pogojna davčna oprostitev je možna le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji, predpisani v 6. in 7. členu ZPD. Ni nezakonito, če je prometni davek zaradi neobstoja pogojev za pogojno davčno oprostitev plačan večkrat.
Po določbi 15. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPGD - Uradni list RS, št. 40/97) je delavec lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu pod pogoji, da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila, da drugi delodajalec delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, in da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo upošteva, kot da ni spremenil zaposlitve.
Na zakonitost razporeditve ne more vplivati zatrjevana zdravstvena nezmožnost tožnika za opravljanje njegovega dela oziroma ugotovitev invalidnosti. Ta je bila ugotovljena (26.1.2000) po dokončnosti sklepa o razporeditvi tožnika k drugemu delodajalcu (14.1.2000), zato bi tožnik pravice iz naslova invalidskega zavarovanja lahko na enak način in z enakim uspehom kot pri prvem uveljavljal tudi pri drugem delodajalcu.
ZDavP člen 43, 44, 95. ZDoh člen 20. ZUP (1986) člen 246. ZUS člen 26, 73.
prisilna izterjava - pravnomočnost in izvršljivost izvršilnega naslova - dolgovni seznam
Ker pritožba zoper odmerno odločbo o odmeri dohodnine ne zadrži izvršbe te odločbe, je mogoče zapadlo dohodnino prisilno izterjati, preden je odločba o njeni odmeri - izvršilni naslov - pravnomočna. Podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi davčnega dolga je lahko le dolgovni seznam, ki je sestavljen v skladu s predpisi. V izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Če je prvostopni organ o pritožbi odločil po preteku 2 mesecev, to ni razlog za odpravo njegove odločbe.
ZLPP člen 3, 48, 48a, 49, 49a. ZLPPO člen 65, 66.ZPPOLS člen 25l. ZAPPNI člen 1a.
lastninsko preoblikovanje podjetja - revizija podjetja - pravna podlaga za postopek revidiranja
Pri tožeči stranki bi bilo mogoče opraviti revizijo glede na določbo 25.l člena ZPPOLS, toda le pred 1.5.1998, ko je začel veljati ZZLPPO, ki v 65. členu ni določil, da se podaljša veljavnost določbe 25.l člena ZPPOLS. Zato v času izdaje sklepa prvostopenjski organ ni imel veljavne pravne podlage za postopek revidiranja.
Ker so obresti vsaj po nastanku stranska pravica, ki jih je treba obravnavati na isti pravni podlagi kot glavno terjatev, saj zakon zanje v zvezi z obrestovanjem ne določa drugače. Če za presojo glavne terjatve velja ZOR, ker je nastala pred uveljavitvijo OZ, se ZOR uporablja tudi za obresti, in to ne glede na to, kdaj so zapadle.
prenehanje dejavnosti - prevzem delavcev - zakonitost prevzema delavcev ob prenehanju dejavnosti
V izpodbijani sodbi je sodišče ugotovilo (dejansko stanje), da je tožena stranka ukinila transportno dejavnost in skupaj z delavci ustanovila novo gospodarsko družbo. S to novo gospodarsko družbo je sklenila sporazum o prevzemu delavcev, ki je tem zagotavljal delovno razmerje za nedoločen čas in razporeditev, ki je ustrezala njihovi izobrazbi in delovnim izkušnjam, zagotovljene pa so imeli tudi najmanj takšne pravice, kot pri toženi stranki. Tožena stranka je novo ustanovljeni družbi zagotovila vse osnovne pogoje za delovanje. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ko je sicer namesto splošnega akta pogoje prevzema delavcev določil sklenjen sporazum, ko je šlo za ukinjanje dejavnosti in posledični prevzem delavcev v gospodarsko družbo, ki je to dejavnost prevzela, tudi če ne upoštevamo dejstva, da so vsi revidenti neposredno sodelovali pri ustanavljanju nove gospodarske družbe in z novoustanovljeno gospodarsko družbo celo sklenili nove pogodbe o zaposlitvi, ni razlogov za zaključek, da je bil sporen prevzem delavcev nezakonit.
napredovanje v plačilni razred - ocena delovne uspešnosti - izredno napredovanje
Na podlagi ocene po posameznih kriterijih so zaposleni dobili ustrezno število točk in zadostno število točk je pomenilo izredno napredovanje. Tožnica bi ob upoštevanju pravilne ocene tudi po kriteriju interdisciplinarne usposobljenosti, izpolnjevala pogoje za izredno napredovanje.
predčasna pokojnina - pravica do predčasne pokojnine
Po določbi prvega odstavka 40. člena ZPIZ (1992) je imel pravico do predčasne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 53 let starosti (ženska), če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, redne likvidacije organizacije ali zaradi stečaja nad obratovalnico delodajalca in mu ni bilo možno zagotoviti druge zaposlitve, če mu je delovno razmerje prenehalo iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, če je bil zavarovanec invalid II. ali III.
kategorije invalidnosti ali če je bil v zadnjih 12. mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.
Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 25, 25/2. ZDoh člen 41.
davek od dohodka iz dejavnosti - obračun amortizacije
Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke. V poslovnih knjigah podjetnika posameznika oziroma v registru osnovnih sredstev mora biti pridobitev osnovnega sredstva izkazana na način, ki sicer velja za knjiženje poslovnih dogodkov. Ker je tudi brezplačna pridobitev poslovni dogodek, mora biti tudi ta knjižena na podlagi verodostojne knjigovodske listine (npr. akta o dedovanju, pogodbe o brezplačnem prevzemu, darilne pogodbe ...).