prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev izrednih pravnih sredstev - zamuda roka za vložitev revizije - očitno nerazumna prošnja
Ker ima zamuda roka za vložitev revizije za posledico, da tega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti, je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna.
Po določbi 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP se premoženje, ki daje dohodke, ne upošteva pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Katastrski dohodek je treba, ne glede na njegovo višino, upoštevati pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
URS člen 39.ZPP člen 360, 360/1, 370, 370/3, 383.ZOR člen 198, 200.
povrnitev negmotne škode - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - objava dejstev iz zasebnega življenja - zadeve javnega pomena - pravica do obveščenosti - informacije o udejstvovanju nosilca javnih funkcij - kritika nosilca javnih funkcij - mnenje novinarja - odškodninska odgovornost zaradi neresničnih trditev
V nobenem od teh prispevkov ni šlo za iznašanje stvari iz zasebnega življenja tožnika, kot to zatrjuje v reviziji, saj so se javnosti posredovane informacije o tožniku nanašale le na njegovo izobrazbo in poklicno pot - vselej v povezavi s tožnikom kot nosilcem javnih funkcij in s tem za javnost zanimivo osebo, o kateri ima pravico dobiti z javnim udejstvovanjem take osebe povezano informacijo (39. člen Ustave Republike Slovenije).
V spornih prispevkih zapisane trditve so v tistem delu, v katerem predstavljajo trditve o dogodkih, torej o dejstvih (ne pa izražanje mnenj), lahko v objektivnem pogledu (ne pa v epistemološkem, spoznavnem oziroma subjektivnem) resnične ali neresnične. Ne eno ne drugo pa ne presega praga še dopustnega načina izražanja novinarjevega mnenja ob obravnavanju zadev javnega pomena, ki je v primerih, ko je kritiki izpostavljen funkcionar, višji kot v zadevah zasebnega pomena.
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih bi sicer imelo za posledico odškodninsko odgovornost - vendar samo zase le za premoženjsko škodo (glej določbo 198. člena ZOR o povrnitvi premoženjske škode), za nepremoženjsko škodo pa le ob izpolnjenem nadaljnjem pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika. Na tem mestu velja pojasniti, da z neresničnimi trditvami ni mogoče prizadeti časti posameznika, to je njegovega osebnega občutka lastne vrednosti, saj trditve, katerih neresničnosti se nujno in predvsem sam zaveda, prav zaradi tega zavedanja ne morejo omajati njegovega zaupanja vase, njegovega notranjega dostojanstva, intimnega občutka vrednosti in prepričanja v svojo pozitivno osebno naravnanost.
Prizadeti bi utegnile kvečjemu njegov ugled, to je dobro ime, ki ga ima v družbi.
Neresnične trditve, ki ne posegajo v osebnostne pravice in ki ne povzročajo premoženjske škode, pa niso odškodninsko sankcionirane.
upravni postopek - ničnost odločbe - ničnostni razlogi
Ničnostna razloga po 2. in 3. točki 279. člena ZUP (odločba, ki bi s svojo izvršitvijo pomenila kaznivo dejanje oz. ki je sploh ni mogoče izvršiti) nista podana, če je bila odločba že izvršena.
ZD člen 7, 136, 136/2, 138, 138/1, 141, 220.ZDKG člen 21, 26.ZUstS člen 44.
dedovanje zaščitene kmetije - pravnomočen sklep o dedovanju - naknadno najdena oporoka - oporočno dedovanje - vezanost oporočnega dediča na sklep o dedovanju - dopustnost dedovanja - status kmeta - odločba ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona - retroaktivna veljavnost odločbe ustavnega sodišča
Dediča, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku, ne veže pravnomočni sklep o dedovanju in s tem zanj o njegovem dednopravnem razmerju ni pravnomočno odločeno. Zato se za presojo njegove dedne sposobnosti (statusa kmeta) ne uporabi zakonska določba, ki veljala ob zapustnikovi smrti ali odločanju v zapuščinskem postopku, ker jo je pozneje ustavno sodišče razveljavilo.
postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije - določitev funkcionalnega zemljišča
Določitev funkcionalnega zemljišča v primerih, ko gre tudi za postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije, je možna le v okviru postopka denacionalizacije.
veljavnost predpisov - začetek veljavnosti ZKP-A - roki
Določba, da začne predpis veljati po poteku treh mesecev po objavi v Uradnem listu RS, pomeni, da je trimesečni rok začel teči na dan, ko je bil predpis objavljen.
Predloga, podana s strani policije in tožilstva, ki sta predlagala odreditev posebnih ukrepov po noveliranih določbah ZKP, sta se pravilno sklicevala na določbe, ki še niso stopile v veljavo, saj sta predlagala ukrepe, ki so bili izvajani potem, ko je novela začela veljati. Enako velja za odločbo preiskovalnega sodnika, ki je bila izdana dan pred uveljavitvijo novele, vendar je kot začetek izvajanja ukrepov določila dan, na katero so nove določbe stopile v veljavo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik ocenjuje dokazno presojo kot zgrešeno, uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
lokacijsko dovoljenje - lokacijska dokumentacija, izdelana v skladu s PUP - glavna obravnava
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločilo na nejavni seji kljub zahtevi tožeče stranke, naj se opravi glavna obravnava, ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Tožeča stranka v tožbi ni navajala nobenih dejstev in tudi ni predlagala nobenih dokazov, ki jih ne bi ugotavljala že upravna organa. Pritožbeno sodišče glede na to soglaša z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni navedla konkretnih dokazov, ki bi kazali na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Abstraktni dejanski stan (prepis zakonske norme) ni obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja, lahko pa v posameznih primerih pojmi zakonskega besedila prevzemajo vlogo dejstev, ker zakonskega znaka ni smiselno konkretizirati ali ker je to včasih celo nemogoče.
Neskladje med abstraktnim dejanskim stanom na eni in konkretnim dejanskim stanom ter razlogi sodbe na drugi strani ne predstavlja procesne kršitve po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delovno razmerje hčere tožnice na manjšem, pristojnem sodišču
Okoliščina, da je hči tožnice strojepiska na Okrajnem sodišču v ..., pri katerem sta ob ostalem osebju zaposlena vsega dva sodnika in dve strojepiski, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZOR člen 132, 132/2, 497, 497/1, 508, 508/1, 510, 510/1. ZTLR člen 31.
prodajna pogodba - prodaja ukradenih čekov - pravna napaka - evikcija - razdrtje pogodbe po samem zakonu - kondikcijski zahtevek - pridobitev lastninske pravice na premičninah
Za obstoj pravne napake zadošča, da zato, ker prodajalec ni bil lastnik stvari, ni bil dosežen učinek sklenjene prodajne pogodbe in izročitve stvari, to je kupčeva pridobitev lastninske pravice. Katera tretja oseba je pravi lastnik sporne stvari pa je za razmerje med pravdnima (pogodbenima) strankama nepomembno.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločitev o več pritožbah z eno odločbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena v obdolženčevo škodo
S tem ko je višje sodišče odločilo le o zagovornikovi pritožbi ne pa tudi o pritožbi okrožnega državnega tožilca, je kršilo določbo 2. odstavka 388. člena ZKP in tudi določbo 1. odstavka 366. člena ZKP, saj je na ta način državnemu tožilcu kot stranki vzelo pravico do pritožbe. Ker pa je v tem primeru vložena zahteva za varstvo zakonitosti v obdolženčevo škodo, glede na določbo 2. odstavka 426. člena ZKP ni podlage za razveljavitev sodbe višjega sodišča.
ZOR člen 132, 305, 305/1.URS člen 2, 26.ZIP člen 142, 286.
vzročna zveza - denarna odškodnina - ravnanje oškodovanca - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - izvršba - dokaz o dolžnikovi lastnini - odgovornost države za delo sodnika - prodaja nepremičnine, ki ni dolžnikova, v izvršilnem postopku
Država se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo (26. člen URS), povzročeno v sodnem izvršilnem postopku nekomu, ki v njem ni bil udeležen, s trditvijo, da je bil postopek izveden v skladu z zakonom in da v njem ni prišlo do nezakonitosti ali protipravnosti pri opravljanju sodniške funkcije oziroma delovanja sodišča. To bi namreč pomenilo dopuščanje možnosti uzakonitve takšnih pravil sodnega postopka, ki bi kljub korektni uporabi in doslednem spoštovanju vendarle mogla privesti do oškodovanja oseb izven kroga udeležencev v postopku. Če bi bilo oškodovanje osebe s prodajo njenega premoženja v izvršilnem postopku, s katerim ni imela nobene zveze, pravno dopustno, bi to pomenilo negacijo ustavnega načela pravne države.
avtorsko pravo - avtorska pogodba - razmerje med avtorsko pravico in sorodno pravico - pravice izvajalcev glasbe - pogodbena kazen
V 168. členu ZASP je ob predvidenih strogih pogojih (predvsem krivda in njena stopnja) za kršitev avtorske pravice uvedel tudi inštitut civilne kazni. Ob načelu svobode urejanja obligacijskih razmerij ni nobenega razloga, da pogodbeni stranki tudi pri sklenitvi pogodbe o izvajanju glasbe ne bi smeli dogovoriti pogodbene kazni (270. do 275. člen ZOR). Ob ugotovljenem, da se obveznost tožene stranke ni nanašala samo na plačilo avtorskega honorarja, ampak je bila širša, pa je pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da sta pogodbeni stranki tako lahko dogovorili pogodbeno kazen za primer neizpolnitve tistih obveznosti toženca, ki niso bile denarne narave.
Sodišče je pri svojem izračunu, ki ga je vzelo kot podlago oceni vrednosti in pomena predmeta obveznosti pogodbenih strank že upoštevalo, da je tožena stranka od pogodbe odstopila šele po preteku dveh mesecev. Vendarle pa je ob oceni, ali je dogovorjena pogodbena kazen nesorazmerno visoka premalo upoštevalo zatrjevano in neprerekano trditev, da so nekateri člani ansambla ponovno sklenili pogodbo o izvajanju glasbe v lokalu tožene stranke (vendar s toženčevim partnerjem) za obdobje še dveh mesecev še v času, ki je bil določen v pogodbi in da je tudi tožnik igral v drugem lokalu že kmalu po odpovedi pogodbe. Glede na navedeno pa je očitno tožeča stranka v določenem obsegu našla nadomestek za izpolnitev. Nista pa sodišči upoštevali še preostalih že zgoraj naštetih okoliščin, pomembnih za uporabo pravnega standarda "nesorazmerno visoke pogodbene kazni". Doslej ugotovljene okoliščine ne zadoščajo za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi neupoštevanja naročnikovih obveznosti iz sklenjene pogodbe.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči akutalen dokazni uspeh glavnega dokaza. Ker tožencu to ni uspelo, se je tožnikov provizoričen dokazni uspeh spremenil v dokončen dokazni uspeh.
ZPP (1977) člen 382, 382/4. ZPP (1999) člen 367, 367/2, 367/3, 377, 498.
spor o preživljanju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prehodne in končne določbe ZPP - zavrženje revizije
Revizija v sporih o preživljanju je bila po določbi 1. točke 4. odstavka 382. člena ZPP (1977) vselej dovoljena, po določbi 1. točke 3. odstavka 367. člena ZPP (1999) pa je v tem primeru dovoljena le ob prvi določitvi ali ukinitvi (s sodno odločbo ali upravnim aktom). To pa se ne nanaša na obliko preživnine, ki je dogovorjena pogodbeno.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-5.ZASP člen 9, 9/1-2, 9/2.
spor o pristojnosti - spor iz avtorske pravice - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Prevodi pravnih predpisov iz 2. točke prvega odstavka 9. člena ZASP so avtorsko-pravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. To pomeni, da je spor za plačilo iz pogodbe o izvajanju prevajalskih storitev spor iz avtorske pravice ter da je zato podana pristojnost okrožnega sodišča.
Slabša kvaliteta nadomestnih zemljišč je upoštevana v vrednosti zemljišč, izračunani po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Za subjektivno oceno vrednosti ni podlage v navedenem odloku.