pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napačno je stališče, da mora sodišče druge stopnje (na seji) presojati verodostojnost predloženih novih dokazov, saj to lahko stori le, če samo opravi obravnavo. Pritožbeno sodišče na seji presoja le, ali so novi dokazi taki, da kažejo, če gre za odločilna dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje že ugotavljalo, da je dejansko stanje v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljeno oziroma če gre za dejstva, ki jih sploh ni ugotavljalo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo, dano policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščino, ko se je sodnik pred odločanjem o glavni stvari seznanil z vsebino obvestila, ki ga je obsojenka dala policiji, pozneje pa jo je v 4.a točki 39. člena ZKP uredila novela ZKP-E, je treba presojati v skladu z merili 6. točke 39. člena ZKP. Tak izključitveni razlog pa bi obramba po 2. odstavku 42. člena ZKP lahko uveljavljala najpozneje do konca glavne obravnave ne pa šele z zahtevo za varstvo zakonitosti.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Ker so po 64. členu ZDen morale biti zahteve za denacionalizacijo vložene najkasneje do 7.12.1993, je bila vlagateljičina zahteva pravilno zavržena kot prepozna.
UZITUL člen 1.ZSSuk člen 15č, 15d. ZPSSJAN člen 9, 9/1, 9/2. MSVN.ZPP člen 128, 128/2, 128/4, 128/5, 205, 205/1-3, 208, 208/1, 208/3.ZPP člen 212, 212-3, 215.
zahteva za varstvo zakonitosti - odškodninski spor - nadaljevanje prekinjenega postopka - škoda nastala med služenjem vojaškega roka v JLA v RS - prekinitev postopka zoper SFRJ - pravno nasledstvo RS - poziv RS, da prevzame pravdo - predlog strank
V odškodninskih pravdah zaradi škode, ki je nastala tožniku med služenjem v JLA na območju naše države, lahko sodišče tudi brez predloga strank povabi Republiko Slovenijo, naj prevzame postopek, ki se je začel proti SFRJ in ki je bil prekinjen zaradi njenega prenehanja.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved prodaje predmetov brez atestov - uporaba podzakonskih predpisov, ki niso usklajeni z zakonom
Če vsebina podzakonskih predpisov ni usklajena z novim zakonom v predpisanem roku, se njihove določbe lahko kljub poteku instrukcijskega roka še naprej uporabljajo, vendar le primerno in smiselno v skladu s spremenjenim zakonom.
ZOR člen 557.ZPP člen 7, 7/1, 116, 258, 258/2, 282, 339, 339/2-8, 339/2-14.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - napake volje - grožnja - izpodbijanje pogodbe - zamuda naroka - vrnitev v prejšnje stanje - izvedba naroka v odsotnosti ene od strank - možnost obravnavanja pred sodiščem - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ni šlo za kršitev pravice do obravnavanja v pravdi, ko je sodišče opravilo glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljenih tožencev, ki na obravnavo nista pristopila iz neutemeljenega razloga, kot se je pokazalo v pravnomočno končanem postopku za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 70, 70-6, 155, 165, 247, 247, 247/1.ZOR člen 156, 156/3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje z izvedenci - izločitev izvedenca - odškodninska odgovornost občine - odškodninska odgovornost izvajalca del - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - nastanek škode pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - škoda zaradi povečanega cestnega prometa
Občina ne more biti odškodninsko odgovorna za morebitne nezakonitosti pri izvajanju upravnih nalog, ker je za zakonito, kvalitetno in pravilno izvajanje odgovorna država. Sedanja občina je pravni naslednik nekdanje občine le toliko, kolikor še naprej izvaja tiste naloge lokalne samouprave, ki so v njeni pristojnosti.
Če bi zaradi različnega nivoja zemljišča pred hišo tožnikov in javne ceste morda terjali kakšno zaščito tehnično-varnostni predpisi, bi šlo za zaščito javnopravnega pomena z vidika varnosti cestnega prometa, ki tožnikov ne bi upravičevali do obligacijsko-pravnega zahtevka zoper tožene stranke.
Okoliščina, da je isti izvedenec po naročilu tožeče stranke že pred pravdo podal mnenje, bi sicer utegnil biti razlog za njegovo izločitev po določbi prvega odstavka 247. člena v zvezi s 6. točko 70. člena ZPP, vendar prva tožena (in nobena druga) stranka njegove izločitve v za to predvidenem zakonskem roku ni zahtevala.
Tretja tožena stranka kot izvajalec del je lahko odgovorna za škodo v obliki zmanjšane vrednosti, ki je posledica popravila zaradi (tudi) njenega protipravnega ravnanja poškodovanja hiše, v nobenem primeru pa ni odgovorna za škodo, ki naj bi izvirala iz povečanega prometa po cesti, ki jo je zgradila.
Škoda zaradi povečanega cestnega prometa še ni nujno škoda, ki bi presegala normalne meje.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - sprememba obtožbe
Ker izvedba predlaganega dokaza ne bi v ničemer pripomogla k boljši razjasnitvi dejanskega stanja, z njegovo zavrnitvijo ni bila kršena obdolženčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (3. alinea 29. člena URS).
lokacijsko dovoljenje - prvo območje kmetijskih zemljišč
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da PUP, ki je v obravnavanem primeru pravna podlaga za odločanje, sporni zemljišči opredeljuje kot kmetijski zemljišči I. kategorije, kjer nameravana novogradnja ni dovoljena.
ZOR člen 155, 189, 189/1, 189/3, 262, 262/2.ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 243, 257.URS člen 22.
pravica do povračila škode - izgubljeni dobiček - izguba na zaslužku - kasko zavarovanje - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi - izplačilo zavarovalnine - neuporaba vozila - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - pravno odločilna dejstva - človekove pravice in temeljne svoboščine - enako varstvo pravic
Tožnik ni navedel potrebnih pravno odločilnih dejstev za ugotovitev škode, nastale zaradi zamude tožene stranke, pri izpolnitvi obveznosti iz pogodbe o zavarovanju avtomobilskega kaska. Po 1.
odstavku 7. člena ZPP mora tožeča stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke. Dejstev, ki jih stranke niso navajale, sodišče samo ne sme ugotavjati. Z dokazi se dokazujejo samo zatrjevana dejstva.
lokacijsko dovoljenje - lokacijska dokumentacija, izdelana v skladu s PUP - novela PUP - odmik od garažne meje - soglasje lastnikov sosednjih parcel
Tožnik se v pritožbi sklicuje na določbe PUP, ki so veljale pred njegovo novelo. Ker je v času izdaje prvostopne odločbe novela PUP že bila v veljavi, upravni organi pa odločajo v skladu z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob izdaji odločbe in po predpisih, ki veljajo na dan izdaje odločbe, je prvostopni upravni organ določila PUP pravilno uporabil.
enotno dovoljenje za gradnjo - predložitev dokazil
Utemeljeno je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo investitorja, ki je zahtevi za izdajo tega dovoljenja predložil poleg dokazil iz 36. člena Zakona o graditvi objektov tudi dokazila, ki so potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja.
upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu zoper dokončni upravni akt - tožba zaradi posega v ustavne pravice
Če je zoper dokončni upravni akt zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ki ga je tožnik tudi uveljavil, ne more z drugo tožbo uveljavljati sodnega varstva zaradi posega v ustavne pravice po določbi 3. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu.
ukrep tržnega inšpektorja - dejavnost zastavljalnic - prepoved opravljanja dejavnosti - zastavitev čekovnega blanketa
V obravnavani zadevi bi zastavitev čekovnega blanketa pridobila premoženjsko vrednost - postala ček - šele v trenutku, ko posojilojemalec ne bi pravočasno vrnil posojila, saj bi takrat tožeča stranka izpolnila vse manjkajoče sestavine. V tem primeru pa opisano pravno razmerje ne bi imelo več elementov zastavne pravice, temveč zgolj obliko načina poplačila neporavnane tožnikove terjatve, pri čemer bi takrat ustvarjeni ček služil samo še kot poplačilno sredstvo. Opisana situacija pa ne ustreza več dejavnosti zastavljalnic, temveč je šlo za nedovoljeno dajanje posojil, za katero pa tožeča stranka ni bila registrirana.
denacionalizacija - zahteva zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine - možnost postavitve novega zahtevka za odškodnino
Določba 24. člena ZDen-B odpira možnost novega zahtevka za odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti premoženja ob vračilu le v tistih primerih, ko v pravnomočno končanih denacionalizacijskih postopkih večja ali manjša vrednost sploh ni bila ugotovljena oz. takrat, kadar je bila manjša vrednost sicer ugotovljena, vendar ta ni bila bistvena (30%).
odločba o denacionalizaciji - skrbnik za posebne primere - uveljavljanje ugovorov v zvezi s postavitvijo skrbnika
Tožnik bi moral ugovore v zvezi s postavitvijo skrbnice za posebne primere uveljavljati v pritožbi zoper odločbo o njeni postavitvi, česar pa ni storil in je odločba postala pravnomočna in za upravni organ zavezujoča. Zato z ugovori, ki se nanašajo na nezakonito skrbništvo, v postopku, katerega predmet je vrnitev podržavljenega premoženja, ne more uspeti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog višjega državnega tožilca
Mnenje višjega državnega tožilca o obdolženčevi pritožbi za sodišče ni zavezujoče. Če tega sodišče druge stopnje ne sprejme, ampak ga argumentirano zavrne, s tem ne prekrši nobene določbe Zakona o kazenskem postopku.
denacionalizacija - tujec - ugotavljanje vzajemnosti - položaj stranke
Tujec kot vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka ne izkazuje pravnega interesa za izvedbo postopka za ugotovitev vzajemnosti po Zakonu o ugotavljanju vzajemnosti. Pravni interes za uvedbo postopka za ugotovitev vzajemnosti po navedenem zakonu je vezan na pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičnini s pravnim poslom ali z dedovanjem. V postopku denacionalizacije pa gre za pridobitev lastninske pravice na originaren način - z odločbo državnega organa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS08469
ZPP člen 30, 44, 67, 70, 339, 339/2-2, 360, 383.ZOR člen 52, 63, 901, 942.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izločitev sodnika - stvarna pristojnost sodišča - vrednost spornega predmeta - sklenitev zavarovalne pogodbe - osebno zavarovanje - zavarovalni primer - naravna smrt zaradi bolezni - nezgodna smrt - izvensodna poravnava - napake volje - nesporazum - ničnost pogodbe zaradi podlage - odškodninska odgovornost zaradi izjalovitve pričakovanj - pričakovanja, katerih možnost nastanka pravni red izključuje
Volja zavarovalnice je bila glede njenih obveznosti izražena v splošnih pogojih za življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje ter v navedeni zavarovalni polici, s podpisom katere je bila zavarovalna pogodba med strankami pogodbe sklenjena (901. člen ZOR). Če zavarovanec meni, da se je z zavarovalnico sporazumel za kakšno drugačno (višjo) zavarovalno vsoto od tako dogovorjene, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR), ki tožnice ne upravičuje do zahtevka za izplačilo višje zavarovalnine od sporazumno dogovorjene, saj pogodba v tem obsegu spričo z določbo 63. člena ZOR predvidenih posledic nesporazuma sploh ni nastala. Povedano še drugače to pomeni, da je zaveza tožene stranke (zavarovalnice) iz izvensodne poravnave za plačilo zneska, ki presega dogovorjeno zavarovalno vsoto z nateklimi obrestmi zaradi njene zamude s plačilom, brez podlage in da je v tem delu izvensodna poravnava, ki ima naravo pogodbe, nična na podlagi določbe 52. člena ZOR.
Vendar tožnica ne more uspešno uveljavljati odškodninske terjatve s sklicevanjem na izjalovitev tistih pričakovanj, katerih možnost nastanka je z obstoječim pravnim redom izključena (glede na nemožnost ustvarjanja pravnih učinkov z ničnimi in neobstoječimi pogodbami).