določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - objektivna nepristranskost - subjektivna nepristranskost - nujna delegacija - izločitev sodnika
Dvom o sodnikovi nepristranskosti je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo, ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na premičnine - krajevna pristojnost - sprememba naslova stalnega bivališča dolžnika
Poprava naslova stalnega bivališča dolžnika pred odločitvijo o izvršbi odkaže pravilno krajevno pristojnost izvršilnega sodišča ne glede na to, da je upnik izvršilni predlog vložil na drugo sodišče.
SZ člen 117, 128, 128/2. ZSR člen 60, 60/3.ZPP člen 44, 367, 377. ZPP (1977) člen 40.
privatizacija stanovanj - odklonitev prodaje stanovanja - lastna stanovanjska hiša - faza izgradnje hiše - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Določitev primernega roka za dograditev stanovanjske hiše po določbi tretjega odstavka 60. člena ZSR in zaradi uporabe 128. člena SZ pa je tudi pravno vprašanje. Od okoliščin primera je odvisno, ali bo ta rok kratek ali daljši. Le tedaj, kadar ugotovljene okoliščine, predvsem faza gradnje in premoženjske razmere imetnika stanovanjske pravice, ne dopuščajo sklepanja, da je dograditev sploh mogoča, ali da je mogoča v razumnem roku, določbe drugega odstavka 128. člena v povezavi z določbo 60. člena ZSR ni mogoče uporabiti.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - višina preživnine za maladoletnega otroka
Določba 410. člena ZPP predstavlja le podlago, da sodišče opravi neformalen razgovor z otrokom, ne pa morda procesne predpostavke za odločanje o varstvu in vzgoji otrok.
Ob ugotovitvi, da si deklica želi živeti pri obeh starših, da se starša o skupni vzgoji in varstvu nista sposobna dogovoriti, da imata obe stranki primerne bivalne pogoje za mladoletno hči, da oče, čeprav ji lahko nudi več materialnih in duhovnih dobrin, nanjo deluje obremenjujoče, da je mati emocionalno adekvatnejša in manj obremenilna ter da je deklica v razvojnem obdobju, v katerem najbolj potrebuje mater, je sodišče pravilno zaključilo, da bodo njene koristi najbolje zagotovljene, če se dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo materi.
Po določbi 383. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP veljajo v postopku z revizijo smiselno določbe ZPP o pritožbi, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena istega zakona.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je dejansko spremenilo sklep sodišča prve stopnje, ki je pripor zoper obdolženca odpravilo in ga nadomestilo z milejšim ukrepom.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - sostorilstvo
Zgolj prevažanje tujcev po ozemlju Slovenije samo po sebi ni kaznivo, ker pa je obsojenec to storil po dogovoru z neidentificiranim organizatorjem in je zato vedel, da so tujci pravkar ilegalno prestopili državno mejo ter da je bila njegova vloga prevoznika nujni del organiziranega ilegalnega prehoda meje, je s svojim dejanjem uresničil vse znake kaznivega dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ.
ZTPDR člen 49, 51.ZLPP člen 25a.ZPP člen 7, 212, 213, 213/1. Kolektivna pogodba dejavnosti turizma in gostinstva Slovenije člen 16. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 30, 33.
zahteva za varstvo zakonitosti - znižanje izhodiščnih plač - turizem in gostinstvo - lastninsko preoblikovanje podjetij - interna razdelitev delnic in notranji odkup delnic - gotovinsko izplačilo razlike plače - potrdilo o neizplačani plači - dokazovanje - trditveno in dokazno breme
V primeru zakonitega znižanja plače je 16. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma določil le dva načina, kako je mogoče uporabiti listine o manj izplačani plači, in ni omogočil gotovinskega izplačila razlike plače. Tudi kasnejši ZLPP ni omogočil nobenega gotovinskega izplačila, temveč je le na podlagi izdanih potrdil omogočil pridobitev delnic v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij.
Inkriminirane besede "kje pa sta ta dva" objektivno ne pomenijo negativne vrednostne ocene tožnikov ali razžalitve časti v smislu prvega odstavka 200. člena ZOR.
Ena izmed značilnosti razžalitve časti (laesio honoris) je prav v tem, da se storilec neposredno obrne na oškodovanca ustno (pisno, z gesto, klofuto ipd.) in mu da s tem vedeti, da ta nima ugleda (moralnih vrednot ipd.), ki mu jih pripisuje družba, oziroma da to stori posredno, vendar tako, da ljudje vedo, kdo je s tem mišljen. Ob iskanju potnikov ni šlo ne za eno ne za drugo.
Po določbi 2. odstavka 371. člena ZKP je kršitev pravic obrambe upoštevana le, če so kršene pravice obrambe na glavni obravnavi, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Analogno je takšna kršitev podana tudi, če so pravice obrambe kršene v postopku obnove oziroma če gre za kršitev pravic do izvajanja dokazov v korist obsojenca, kot jih zagotavlja 3. alinea 29. člena Ustave Republike Slovenije.
I. Ni šlo za protipravno grožnjo, če je delodajalec delavki predočil, da ji bo delovno razmerje prenehalo zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, razen če pristane na sporazumno prenehanje delovnega razmerja s kasnejšim datumom.
II. Brezpogojnega podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ki ga delodajalec ob podpisu delavke s svoje strani še ni podpisal, delavka po predaji delodajalcu ne more enostransko preklicati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22542
Evropska konvencija za človekove pravice (EKČP) člen 6, 6/3-d.ZKP člen 5, 5/2, 16, 18, 18/1, 79, 79/2, 150 , 151, 152, 355, 340, 345, 345/1, 371, 371/1-11, 371/1-8, 420, 420/2, 421, 421/3.KZ člen 196, 196/1, 196/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - zapisnik - pisanje zapisnika - branje zapisnikov o zaslišanju prič - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo kontradiktornosti - načelo proste presoje dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - predlog za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov - pisne napake v predlogu - poročilo tajnih policijskih sodelavcev - nedovoljeni dokazi - priče - zaslišanje obremenilnih prič - razširitev obtožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - rok za vložitev - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Dejstvo, da je zapisnik o zaslišanju B.M., ki ga je v Angliji opravil preiskovalni sodni, pisala državna tožilka, predstavlja kršitev določbe 2. odstavka 79. člena ZKP. To kršitev pa je mogoče upoštevati le v primeru, če je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
Primer pisne napake v predlogu za izvajanje posebnih ukrepov narekuje sodniku, da zahteva njeno pisno popravo. Kljub temu ni mogoče sprejeti naziranja, da je v situaciji, ko je državna tožilka s telefonskim sporočilom popravila napako pred odločitvijo o predlogu, preiskovalni sodnik prevzel vlogo državnega tožilca.
Ker gre pri poročilih tajnih policijski sodelavcev za različne načine njihovega poročanja in tudi za različne načine zapisovanja teh poročil, kot na primer preko koordinatorjev ali drugih delavcev policije, zgolj dejstvo, da tajni policijski sodelavci oziroma delavci niso samostojno zapisovali poročil, samo po sebi ni razlog, ki bi kazal, da so ukrepi bili izvajani na nezakonit način in da bi zaradi tega bilo treba vse z njimi pridobljene dokaze izločiti iz kazenskega spisa.
Ne glede na določbe 340. člena ZKP mora biti obtožencu vselej dana zadostna in primerna možnost poklicati in zaslišati obremenilne priče bodisi v predhodnem postopku, postopku preiskave ali v poznejšem postopku. V nasprotnem primeru gre za kršitev pravic njegove obrambe, posebej še, če je izpovedba edini dokaz, na katerega se opira sodba.
Zaradi navedbe, da je obsojenec izročil mamilo neugotovljenim kupcem, opis kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ ni niti pomanjkljiv niti nesklepčen.
S tem ko je državna tožilka kljub dotedanjemu obstoju nekaterih dokazov šele na podlagi podatkov in dokazov, ki so bili sodišču posredovani iz tujine in izvedeni na glavni obravnavi, ocenila, da je izkazan utemeljen sum storitve še enega kaznivega dejanja, je bila podana zakonita podlaga za razširitev obtožbe po 1. odstavku 345.
zahtevek v socialnem sporu - vezanost sodišča na zahtevek
V socialnem sporu iz invalidskega zavarovanja tožniku ni potrebno postaviti določenega zahtevka, če pa ga postavi, sodišče nanj ni vezano (določbe 34. in 23. člena ZDSS). To pa pomeni, da sodišče ni sodilo ultra petitum in zato kršitve določb pravdnega postopka, kot mu jo očita revizija, ni zagrešilo.
dokazovanje - izvajanje dokazov - dokazi odločilnega pomena za odločitev - povrnitev škode - odgovornost za drugega - odgovornost države - odgovornost za delo izvršilnega sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Sodišče, kateremu je pridržana izvedba dokazov, ni dolžno izvesti tistih dokazov, ki za odločitev v zadevi po njegovi razumni presoji in glede na njegovo pravno naziranje niso odločilnega pomena.
Odgovornost države temelji na načelih odgovornosti za drugega, to je na odgovornosti za škodo, ki jo njeni organi ali delavci povzročijo na delu ali v zvezi z delom. V konkretnem primeru naj bi odgovornost države temeljila na odgovornosti za škodo, ki naj bi jo tožeči stranki (z nezakonito blokado njenega žiro računa) povzročilo izvršilno sodišče. Gre za odgovornost po 172. členu takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo škode, povzročene ob splošnih pogojih odškodninskega delikta, ki morajo biti podani kumulativno, kar pomeni, da ni odškodninske odgovornosti, če ni izpolnjen le eden od naštetih pogojev.
Enostranska zaveza delavca, s katero pristane na omejitev svoje svobode izbire poklica in pravice do svobodne gospodarske pobude po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, ne da bi za to dobil ustrezno nadomestilo, ni v skladu z načeli pravne in socialne države in je zato glede na določbe 103. člena ZOR ni mogoče upoštevati.
plačilo plače - nadure - dežurstva - prisotnost na delovnem mestu - straža
Ureditev, po kateri prisotnost na delu ni del delovnega časa v oboroženih silah, glede na specifične zahteve, ni nezakonita in ni v nasprotju z mednarodno ureditvijo, če sta sicer delo in prisotnost na delu organizirana tako, da se zagotovi varstvo in zdravje delavcev. Pomembno je efektivno opravljanje dela.