spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na premičnine - krajevna pristojnost - sprememba naslova stalnega bivališča dolžnika
Poprava naslova stalnega bivališča dolžnika pred odločitvijo o izvršbi odkaže pravilno krajevno pristojnost izvršilnega sodišča ne glede na to, da je upnik izvršilni predlog vložil na drugo sodišče.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - sostorilstvo
Zgolj prevažanje tujcev po ozemlju Slovenije samo po sebi ni kaznivo, ker pa je obsojenec to storil po dogovoru z neidentificiranim organizatorjem in je zato vedel, da so tujci pravkar ilegalno prestopili državno mejo ter da je bila njegova vloga prevoznika nujni del organiziranega ilegalnega prehoda meje, je s svojim dejanjem uresničil vse znake kaznivega dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ.
Z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine (244. člen ZPP), sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazilu.
Pravilno je tudi pojasnilo sodišča druge stopnje, da bi tožnik, če je bil v zmoti glede vsebine popisa z dne 30.12.1992, lahko zahteval le razveljavitev pogodbe (61. člen ZOR), ne more pa zahtevati izročitve predmetov, za katere je zmotno mislil, da so predmet pogodbe.
Ker ponujeno nadomestno upravičenje v obliki plačila tolarske protivrednosti 85.125,00 DEM ni zahtevek v smislu ZPP, sodišče, ki je vezano na zahtevke strank (2. člen ZPP), o njem ni smelo soditi.
Tožnik kot kupec ima za del neizročenih mu premičnin, ki so bile predmet prodajne pogodbe, nasproti prodajalki zahtevek za izpolnitev pogodbe (v celoti). Če pa skupna vrednost neizročenih mu premičnin in dejansko izročenih mu premičnin ne dosega zneska dogovorjene kupnine, je to brez slehernega pomena za odločitev o tem zahtevku tožnika, saj pogodba veže pogodbene stranke, pri čemer tožnik njene razveljavitve tudi iz razloga morebitnega čezmernega prikrajšanja (139. člen ZOR) nikoli ni zahteval.
SZ člen 117, 128, 128/2. ZSR člen 60, 60/3.ZPP člen 44, 367, 377. ZPP (1977) člen 40.
privatizacija stanovanj - odklonitev prodaje stanovanja - lastna stanovanjska hiša - faza izgradnje hiše - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Določitev primernega roka za dograditev stanovanjske hiše po določbi tretjega odstavka 60. člena ZSR in zaradi uporabe 128. člena SZ pa je tudi pravno vprašanje. Od okoliščin primera je odvisno, ali bo ta rok kratek ali daljši. Le tedaj, kadar ugotovljene okoliščine, predvsem faza gradnje in premoženjske razmere imetnika stanovanjske pravice, ne dopuščajo sklepanja, da je dograditev sploh mogoča, ali da je mogoča v razumnem roku, določbe drugega odstavka 128. člena v povezavi z določbo 60. člena ZSR ni mogoče uporabiti.
Tožnica vrednosti nedenarnega zahtevka v tožbi ni navedla (niti kdajkoli pozneje med pravdo, čeprav jo je sodišče k temu pozvalo ...) in zato v zvezi z odločitvijo o nedenarnem stvarnopravnem zahtevku tožnice ni možen sklep o izpolnitvi pogoja za dovoljenost revizije - namreč, da vrednost tega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT.
URS člen 36, 36/3.ZKP člen 218, 218/1, 218/2, 218/3, 371, 371/1-8, 420, 420/2.
nedovoljeni dokazi - vstop v stanovanje brez odredbe sodišča - hišna preiskava - hišna preiskava brez navzočnosti prič - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vstop v stanovanje po 1. odstavku 218. člena ZKP ni samostojno preiskovalno dejanje, zaradi česar policisti o tem izdajo le potrdilo, če pa opravijo še hišno preiskavo, torej procesno dejanje, morajo napraviti zapisnik (2. odstavek 218. člena ZKP), hišno preiskavo pa opraviti v skladu z določbo 3. in 6. odstavka 216. člena ZKP. Tretji odstavek 218. člena ZKP sicer dopušča opravo hišne preiskave tudi brez navzočnosti prič, vendar le v primeru, če njihove navzočnosti ni mogoče takoj zagotoviti, nevarno pa bi bilo odlašati, kar pa mora biti v zapisniku posebej ugotovljeno.
ZTPDR člen 49, 51.ZLPP člen 25a.ZPP člen 7, 212, 213, 213/1. Kolektivna pogodba dejavnosti turizma in gostinstva Slovenije člen 16. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 30, 33.
zahteva za varstvo zakonitosti - znižanje izhodiščnih plač - turizem in gostinstvo - lastninsko preoblikovanje podjetij - interna razdelitev delnic in notranji odkup delnic - gotovinsko izplačilo razlike plače - potrdilo o neizplačani plači - dokazovanje - trditveno in dokazno breme
V primeru zakonitega znižanja plače je 16. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma določil le dva načina, kako je mogoče uporabiti listine o manj izplačani plači, in ni omogočil gotovinskega izplačila razlike plače. Tudi kasnejši ZLPP ni omogočil nobenega gotovinskega izplačila, temveč je le na podlagi izdanih potrdil omogočil pridobitev delnic v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je dejansko spremenilo sklep sodišča prve stopnje, ki je pripor zoper obdolženca odpravilo in ga nadomestilo z milejšim ukrepom.
Samopomoč je izjema od splošne prepovedi povzročanja škode. Izjeme je treba ozko razlagati. Povzročanje škode drugim zaradi uveljavitve lastne pravice je že načeloma prepovedano. Dovoljena samopomoč je predvsem obrambno dejanje, ki je nujno za odvrnitev kršitve kakšne pravice.
Inkriminirane besede "kje pa sta ta dva" objektivno ne pomenijo negativne vrednostne ocene tožnikov ali razžalitve časti v smislu prvega odstavka 200. člena ZOR.
Ena izmed značilnosti razžalitve časti (laesio honoris) je prav v tem, da se storilec neposredno obrne na oškodovanca ustno (pisno, z gesto, klofuto ipd.) in mu da s tem vedeti, da ta nima ugleda (moralnih vrednot ipd.), ki mu jih pripisuje družba, oziroma da to stori posredno, vendar tako, da ljudje vedo, kdo je s tem mišljen. Ob iskanju potnikov ni šlo ne za eno ne za drugo.
Po določbi 2. odstavka 371. člena ZKP je kršitev pravic obrambe upoštevana le, če so kršene pravice obrambe na glavni obravnavi, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Analogno je takšna kršitev podana tudi, če so pravice obrambe kršene v postopku obnove oziroma če gre za kršitev pravic do izvajanja dokazov v korist obsojenca, kot jih zagotavlja 3. alinea 29. člena Ustave Republike Slovenije.
zahtevek v socialnem sporu - vezanost sodišča na zahtevek
V socialnem sporu iz invalidskega zavarovanja tožniku ni potrebno postaviti določenega zahtevka, če pa ga postavi, sodišče nanj ni vezano (določbe 34. in 23. člena ZDSS). To pa pomeni, da sodišče ni sodilo ultra petitum in zato kršitve določb pravdnega postopka, kot mu jo očita revizija, ni zagrešilo.
Tožena stranka pravnomočne sodbe ni izpolnila, tožnika ni pozvala nazaj na delo in mu v času, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek v tem sporu (od maja 1997 dalje), ni izplačala nobene plače ali česa drugega ali mu zagotovila kakršnekoli druge pravice iz delovnega razmerja. Iz takih dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, pa lahko izhaja le pravilen zaključek obeh nižjih sodišč, da je zahtevek tožnika za čas od maja 1997 do pravnomočnosti sodbe o prenehanju delovnega razmerja, po temelju utemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22542
Evropska konvencija za človekove pravice (EKČP) člen 6, 6/3-d.ZKP člen 5, 5/2, 16, 18, 18/1, 79, 79/2, 150 , 151, 152, 355, 340, 345, 345/1, 371, 371/1-11, 371/1-8, 420, 420/2, 421, 421/3.KZ člen 196, 196/1, 196/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - zapisnik - pisanje zapisnika - branje zapisnikov o zaslišanju prič - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo kontradiktornosti - načelo proste presoje dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - predlog za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov - pisne napake v predlogu - poročilo tajnih policijskih sodelavcev - nedovoljeni dokazi - priče - zaslišanje obremenilnih prič - razširitev obtožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - rok za vložitev - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Dejstvo, da je zapisnik o zaslišanju B.M., ki ga je v Angliji opravil preiskovalni sodni, pisala državna tožilka, predstavlja kršitev določbe 2. odstavka 79. člena ZKP. To kršitev pa je mogoče upoštevati le v primeru, če je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
Primer pisne napake v predlogu za izvajanje posebnih ukrepov narekuje sodniku, da zahteva njeno pisno popravo. Kljub temu ni mogoče sprejeti naziranja, da je v situaciji, ko je državna tožilka s telefonskim sporočilom popravila napako pred odločitvijo o predlogu, preiskovalni sodnik prevzel vlogo državnega tožilca.
Ker gre pri poročilih tajnih policijski sodelavcev za različne načine njihovega poročanja in tudi za različne načine zapisovanja teh poročil, kot na primer preko koordinatorjev ali drugih delavcev policije, zgolj dejstvo, da tajni policijski sodelavci oziroma delavci niso samostojno zapisovali poročil, samo po sebi ni razlog, ki bi kazal, da so ukrepi bili izvajani na nezakonit način in da bi zaradi tega bilo treba vse z njimi pridobljene dokaze izločiti iz kazenskega spisa.
Ne glede na določbe 340. člena ZKP mora biti obtožencu vselej dana zadostna in primerna možnost poklicati in zaslišati obremenilne priče bodisi v predhodnem postopku, postopku preiskave ali v poznejšem postopku. V nasprotnem primeru gre za kršitev pravic njegove obrambe, posebej še, če je izpovedba edini dokaz, na katerega se opira sodba.
Zaradi navedbe, da je obsojenec izročil mamilo neugotovljenim kupcem, opis kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ ni niti pomanjkljiv niti nesklepčen.
S tem ko je državna tožilka kljub dotedanjemu obstoju nekaterih dokazov šele na podlagi podatkov in dokazov, ki so bili sodišču posredovani iz tujine in izvedeni na glavni obravnavi, ocenila, da je izkazan utemeljen sum storitve še enega kaznivega dejanja, je bila podana zakonita podlaga za razširitev obtožbe po 1. odstavku 345.
dokazovanje - izvajanje dokazov - dokazi odločilnega pomena za odločitev - povrnitev škode - odgovornost za drugega - odgovornost države - odgovornost za delo izvršilnega sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Sodišče, kateremu je pridržana izvedba dokazov, ni dolžno izvesti tistih dokazov, ki za odločitev v zadevi po njegovi razumni presoji in glede na njegovo pravno naziranje niso odločilnega pomena.
Odgovornost države temelji na načelih odgovornosti za drugega, to je na odgovornosti za škodo, ki jo njeni organi ali delavci povzročijo na delu ali v zvezi z delom. V konkretnem primeru naj bi odgovornost države temeljila na odgovornosti za škodo, ki naj bi jo tožeči stranki (z nezakonito blokado njenega žiro računa) povzročilo izvršilno sodišče. Gre za odgovornost po 172. členu takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo škode, povzročene ob splošnih pogojih odškodninskega delikta, ki morajo biti podani kumulativno, kar pomeni, da ni odškodninske odgovornosti, če ni izpolnjen le eden od naštetih pogojev.
Enostranska zaveza delavca, s katero pristane na omejitev svoje svobode izbire poklica in pravice do svobodne gospodarske pobude po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, ne da bi za to dobil ustrezno nadomestilo, ni v skladu z načeli pravne in socialne države in je zato glede na določbe 103. člena ZOR ni mogoče upoštevati.
PES člen 234, 234/1, 234/2.ZS člen 113, 113a, 113a/1.
Sodišče Evropskih skupnosti - predhodno vprašanje države članice - predlog stranke - procesne predpostavke - zavrženje predloga
Nacionalno sodišče lahko zaprosi Sodišče Evropskih skupnosti, da odloči o predhodnem vprašanju, če se takšno vprašanje postavi v postopku pred njim in če meni, da je odločitev o predhodnem vprašanju nujna za izdajo odločbe v tem postopku, kar pomeni, da je procesna predpostavka dopustnosti izdaje sklepa, s katerim se predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, da sodišče v zadevi še ni odločilo, oziroma, v konkretnem primeru, da revizijski postopek, v katerem naj bi bila odločitev Vrhovnega sodišča odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, še teče.