posojilna pogodba - oderuška pogodba - delna ničnost - ugotovitev ničnosti pogodbenih določil - pogodbene obresti - narava sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - sodna poravnava
Terjatev iz posojilne pogodbe je ugotovljena v sporazumu o ustanovitvi zastavne pravice na tožničini nepremičnini, ki ima moč sodne poravnave.
Sodnik je že ob sklepanju sporazuma pozorno ocenil posojilno pogodbo, opozoril stranke na delno ničnost določila o višini pogodbenih obresti in temu ustrezno posegel v vsebino pogodbe.
ZOR člen 919, 919/3. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje NE-91 NM člen 14.ZPP člen 380, 380/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo zavarovalnine - obveznosti zavarovalnice - invalidnost - čas nastanka invalidnosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri presoji ali je zavarovalnica prišla v zamudo z izplačilom odškodnine ali zavarovalne vsote po drugem odstavku 919. člena ZOR oziroma 943. člena OZ, je treba ugotoviti ali bi lahko ugotovila celo škodo na podlagi predložene dokumentacije in morebitnih dodatnih pregledov in izvidov, ki bi jih morala pridobiti zavarovalnica kot strokovnjakinja. Če tega ne bi mogla, bi morala izplačati odškodnino za ugotovljivo škodo, za ugotavljanje invalidnosti oškodovanke pa upoštevati roke, ki so določeni v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22582
KZ člen 183, 183/3.ZKP člen 371, 371/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno dejanje - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Z opisom, iz katerega sledi, da je obsojenec otroku, ki ga je vzel na kolena, segel pod majico in hlačke ter ga božal po trebuhu, spolovilu in ob spolovilu, je dovolj natančno opisano spolno dejanje kot konstitutivni element kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - zavrženje revizije
ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Tožena stranka sicer navaja skupno vrednost spora 1.509.148 tolarjev, toda znesek sestoji iz več posameznih glavnic. V 41. členu ZPP je določeno, da se tedaj, ko se te opirajo na isto dejansko in pravno podlago, upošteva seštevek vrednosti vseh zahtevkov, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, pa se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zneska.
Edina pomembna nosilna argumentacija izpodbijane odločitve je, da med pravdnima strankama ni bila sklenjena pogodba, ki bi vsebovala obveznost tožene stranke, da odstrani brunarico in da se tožena stranka nasproti tožniku ni pogodbeno zavezala za njeno odstranitev - zato pa tudi ne more biti tožniku odškodninsko odgovorna za neizpolnitev pogodbene obveznosti po določbah 262. člena ZOR.
ZPP člen 339/2, 370, 378.ZOR člen 173, 174, 177, 177/2, 200, 203. ZVD člen 2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost imetnika žage s transportno sortirno mizo - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine
Druga tožena stranka kot imetnik motorne žage s transportno sortirno mizo in kot obratovalec v procesu obdelave tudi več kot 100-kilogramskih lesenih hlodov odgovarja za škodo pri delu, ki izvira iz povečane nevarnosti, po pravilih o t.i. objektivni odgovornosti (173. in 174. člen tedaj veljavnega ZOR).
Objektivno odgovorna oseba se namreč ne razbremeni odgovornosti že zgolj z uspešnim dokazom t.i. izključnosti vzroka, saj bi morala ob tem dokazati tudi še, da je bilo dejanje oškodovanca nepričakovano in da se njegovim posledicam ni bilo mogoče izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 177. člena ZOR). Pogoji za oprostitev odgovornosti morajo biti podani hkrati.
Materialnopravno sta sodišči prve in druge stopnje ob ugotavljanju pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevali tudi nadomestilo za telesno okvaro, ki ga prejema tožnik po predpisih o invalidskem zavarovanju, saj sta to storili obrazloženo, po prostem preudarku z ustreznim upoštevanjem vseh relevantnih okoliščin primera s tem v zvezi - vključno s starostjo tožnika in verjetnim obdobjem prejemanja.
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora po vloženi obtožbi, vložena po poteku osmih dni od dneva, ko je obtoženec prejel pravnomočen sklep, je prepozna.
postavitev izvedenca - podaljšanje sodnega roka - rok za plačilo predujma - predlog za podaljšanje - izločitev sodnika višjega sodišča - dvom v nepristranskost sodnika
Sodnega roka ni mogoče podaljšati, če to ni bilo predlagano pred njegovim potekom in če ni bilo pojasnjeno, zakaj stranka ni plačala predujema v danem roku.
postopek denacionalizacije - državljanstvo - pravnomočno končan postopek ugotavljanja državljanstva - ugovori v postopku denacionalizacije
V postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, če je bil postopek ugotavljanja državljanstva pravnomočno končan.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - uveljavljanje preživninskega zahtevka po izdaji razvezne sodbe
Po določbi 81. člena ob sojenju na prvi in drugi stopnji veljavnega ZZZDR, je bilo mogoče prisoditi nepreskrbljenemu zakoncu na njegovo zahtevo preživnino pod pogoji iz navedene zakonske določbe le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže. Tedanja sodna praksa je izjemoma sicer dopuščala uveljavljanje preživninskega zahtevka na podlagi 81. člena ZZZDR tudi po razvezni sodbi, vendar le, če ga zakonec ni uveljavil v razveznem postopku iz upravičenih razlogov in ob izpolnjenih nadaljnjih pogojih, da ga je uveljavljal takoj po tem, ko je bil razvezni postopek končan in da so okoliščine, na katere se opira zahtevek, obstajale že v času sodbe o razvezi.
obnova lokacijskega postopka - možnost udeležbe v postopku
Tožnici sta bili kot stranki vključeni v upravni postopek, na kar kaže tudi njuna (sicer prepozno vložena in zato neuspešna) pritožba zoper sporno lokacijsko dovoljenje. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnici nista izkazali, da v predmetnem lokacijskem postopku nista imeli možnosti sodelovati kot stranki, kar pomeni, da ni podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
denacionalizacija - zahtevek za denacionalizacijo - nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - ugovori o višini odškodnine
Če še niti zahtevek za denacionalizacijo ni jasen oz. določno postavljen in če še ni ugotovljeno, ali sploh je podana dejanska in pravna podlaga za denacionalizacijo, ugovori o višini odškodnine niso pravno pomembni.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Če sodišče zavrne dokazni predlog, ker so dejstva, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovala, že dokazana, pravice obrambe niso kršene.
ZPP člen 25.ZIZ člen 15, 34, 34/3, 35, 35/1, 166, 211.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - dodatno sredstvo izvršbe - ustalitev krajevne pristojnosti
Po prvem odstavku 35. člena ZIZ je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločitev o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače, torej tudi za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe. Kljub morebitni kasnejši spremembi okoliščin v zvezi s pristojnostjo, ostane sodišče, ki je pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej.
razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine - invalidska pokojnina - denarna pomoč staršem - vzrok za razvezo zakonske zveze
Pogoji iz 81. člena ZZZDR niso podani. Toženec prejema invalidsko pokojnino v višini cca 40.000,00 SIT in občasno denarno pomoč. Ne krije nobenih stroškov v zvezi s stanovanjem. Stroškov, ki jih ima tožnik s potovanji k svojemu očetu, na čigar kmetiji preživi polovico svojega časa, in denarne pomoči, ki naj bi mu jo dajal, ni mogoče upoštevati pri presoji toženčevega gmotnega stanja in morebitni tožničini preživninski obveznosti. Nižji sodišči sta tudi pravilno upoštevali kot pravno relevantno dejstvo, da je na toženčevi strani pretežen vzrok za nevzdržnost zakonske zveze pravdnih strank, čemur revizija ne oporeka. Ob takšnem stanju stvari ni mogoče sprejeti revizijskega poudarka, da je tožničina plača visoka.
status vojnega invalida- upravni spor - uspeh s tožbo - pravni interes za pritožbo
Tožnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj je bilo s sodbo sodišča prve stopnje njegovi tožbi v celoti ugodeno in zadeva zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja vrnjena v ponovni postopek toženi stranki.
ZUP (1986) člen 49. ZUN člen 62. ZUS člen 23, 23/3.
dovolitev priglašenih del - stranke v upravnem postopku - zakupnik - položaj stranke v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del
Po podatkih upravnih spisov tožnik ni lastnik zemljišča, ki meji na parcelo, ki je predmet posega v prostor. Je le zakupnik dela navedene parcele in lastnik brunarice, ki stoji na njej. V predmetnem postopku ima zato položaj stranskega udeleženca lastnik zemljišča, ne pa tožnik kot zakupnik dela zemljišča.