pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zahteva izpodbija pravilnost ugotovitve sklepov, da je obdolženec po zaslišanju ilegalno odšel iz Slovenije in tudi ilegalno prebival na neznanem naslovu v Nemčiji, s tem pa prekršil obljubo, ki jo je dal preiskovalni sodnici, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZOR člen 88, 91, 91/4.ZPP člen 339, 339/1, 358, 358-4.
posebno pooblastilo - obseg pooblastila - poroštvo kot oblika zavarovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Poroštvo je tipična oblika zavarovanja. Beseda 'zavarovanje' v pooblastilu obsega tudi poroštvo. Teorija namreč institute, katerih namen je zavarovanje izpolnitve pogodbenih obveznosti, med drugim deli na stvarna (realna) in osebna (personalna) zavarovanja. Pri stvarnih zavarovanjih se upnikova terjatev do dolžnika zavaruje tako, da pridobi upnik določeno stvar, iz katere se nato lahko poplača (na primer zastava). Pri osebnih zavarovanjih pa se dolžnik sam dodatno zaveže (na primer pogodbena kazen) ali pa se poleg dolžnika zaveže tretja oseba (na primer poroštvo). Poroštvo je torej osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolžnikovih obveznosti, podrobno urejeno v ZOR (sedaj v Obligacijskem zakoniku). Porok je oseba, ki se določeni osebi (tujemu upniku) zaveže, da ji bo izpolnil obveznost, če ji obveznosti ne bo izpolnil njen dolžnik. Zaradi te obveznosti je upnikova terjatev nasproti dolžniku zavarovana. Causa poroštva je torej zagotoviti varnost (securitas) upnika, utrditi dolžnikovo obveznost do upnika.
Sodišče druge stopnje s tem, ko je samo ugotovilo odločilno dejstvo, da "pooblastilo nedvomno obstaja (saj je v spisu)", in na ta način dopolnilo dejansko stanje, v zvezi z uporabo 4. točke 358. člena ZPP zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je namreč za temelj svoje sodbe vzelo dejstvo, katerega sodišče prve stopnje ni ugotovilo in nanj tudi ni oprlo svoje sodbe.
ZIZ člen 15.ZPP člen 108, 108/1. ZGD člen 394, 394/1, 436, 436/2, 437, 437/1.ZSReg člen 8, 8/1, 8/2. ZFPPod člen 27, 27/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - deklaratornost vpisa v sodni register
Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutivni učinek, zato je vpis v sodni register deklaratoren.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka proti družbeniku izbrisane gospodarske družbe ima dvojno naravo. Je procesni sklep o nadaljevanju postopka in sklep o izvršbi proti družbeniku. Zato tudi pritožba družbenika proti takemu sklepu ni samo pritožba, ampak tudi ugovor zoper sklep o izvršbi. Tako pritožbo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno, nato pa zadevo vrne sodišču prve stopnje, da o njej vsebinsko odloči še kot o ugovoru zoper sklep o izvršbi po izteku roka.
URS člen 23.ZKP člen 33, 33/1, 150, 164, 220, 371, 371/1-8, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - izločitev postopka - pravica do sojenja v razumnem roku - posebni preiskovalni ukrepi - vpogled v SIM kartico - zaseg predmetov
Kljub temu da se nerazveljavljeni del sodbe ne da več izpodbijati s pritožbo oziroma postane formalno in materialno pravnomočen in celo izvršljiv, mora sodišče praviloma reševati zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru objektivne koneksitete, še posebej če se sodba nanaša na sostorilce, šele tedaj, ko postane sodba pravnomočna kot celota in ko je končan tudi celoten kazenski postopek. Možne pa so izjeme.
V okviru dokaznega postopka prebrani seznam telefonskih številk, kot izhaja iz SIM kartice, in seznam iz spomina obsojencu zaseženega telefona je dovoljen dokaz in ne sodi pod ureditev iz 150. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - pogoji za izločitev sodnika - razvezna pravda - zveza toženca in partnerice s sodniki pristojnega sodišča - dvom v nepristranskost sodnikov
Razlogi, ki jih navaja tožnica, so okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika, ki bi obravnaval zadevo. V takšnih primerih se opravi postopek za izločitev sodnika po tretjem poglavju ZPP. Ker pa gre v tem primeru za službeno povezavo toženca (in njegove partnerice) z vsemi sodniki na okrožnem in okrajnem sodišču, ker gre po naravi spora za občutljivo zadevo in ker je treba preprečiti sleherni dvom o korektnosti postopka, pomeni našteto tehten razlog za določitev drugega bližnjega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP člen 17, 17/3, 22, 22/2 25, 25/2.ZIZ člen 15, 34, 34/3, 100.
spor o pristojnosti - izvršba - dodatna sredstva izvršbe - krajevna pristojnost - sprememba stalnega bivališča dolžnika
Okrajno sodišče v Ljubljani je že odločalo o predlogu upnice proti dolžniku zaradi izterjave denarne terjatve. Ker je tedaj dolžnik stanoval v Ljubljani, je dovolilo predlagano izvršbo. Po predlogu upnice za nadaljevanje postopka z dodatnim sredstvom izvršbe bi moralo sodišče po tretjem odstavku 34. člena ZIZ odločiti še o tem, saj je tak predlog mogoče podati vse do konca izvršilnega postopka. Nobenega razloga ni bilo, da bi sodišče ponovno preverilo obstoj krajevne pristojnosti in zaradi spremembe dolžnikovega prebivališča zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Sežani.
združitev postopka - izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav bi bilo smotrno, da bi sodišče v skladu s 6. odstavkom 32. člena ZKP združilo kazenska postopka, pa s tem, da je oba vpletena obravnavalo v ločenih postopkih, ni prekršilo navedene določbe, ki mu tako možnost sicer daje, je pa ne zapoveduje.
ZUS člen 72, 72/2, 74. ZUP (1986) člen 245, 245/2. Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici člen 23.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - lastnost stranke v postopku - upravni postopek - pritožba - odločanje upravnega organa druge stopnje o pritožbi - presojanje vseh pritožbenih navedb
V skladu z 2. odstavkom 245. člena ZUP/86 se mora pritožbeni organ, ko vsebinsko obravnava pritožbo, opredeliti do bistvenih pritožbenih navedb. Njegova odločba mora biti obrazložena, saj je šele s tem razvidno, ali je obravnaval bistvene pritožbene navedbe in ali se je do njih opredelil. Citiranje listinskih dokazov, izvedenih v upravnem postopku pred upravnim organom prve stopnje, ne pomeni takšne presoje pritožbenih ugovorov, kot to predpisuje 2. odstavek 245. člena ZUP/86.
ZPP člen 8, 154, 213, 244, 244/2, 245, 245/1, 245/3, 253, 254, 320, 371, 375, 378, 406.URS člen 18, 35.ZZZDR člen 92.
tožba na ugotovitev očetovstva - izvajanje dokazov - izvedenci - analiza DNA
Dokaz z analizo DNA je bil opravljen korektno in v skladu z določbami ZPP. Pravdni stranki sta imeli možnost, da se izjavita o izbiri izvedenca (drugi odstavek 244. člena ZPP), izvedensko delo je bilo zaupano ugledni strokovni instituciji (prvi in tretji odstavek 245. člena ZPP), po izdelavi pisnega mnenja in tožnikovem nasprotovanju je bilo omogočeno neposredno zaslišanje izvedenca (253. člen ZPP in drugi odstavek 254. člena ZPP), ki je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in poskrbel, da je bila naknadno izdelana še dodatna analiza po tako imenovani rodbinski zvezi. Sodišče tudi ni slepo sledilo mnenju izvedenca, temveč ga je presodilo in utemeljilo v obrazložitvi sodbe. Ob takem stanju je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo zahtevo po postavitvi novega izvedenca, saj je bil dokaz z izvedencem pravilno izveden, poleg tega pa gre za izvedbo dokaza, ki hudo posega v ustavni pravici iz 18. in 35. člena URS.
izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenčeve trditve, da kaznivega dejanja ni storil, in predlaganje novih dokazov predstavlja izpodbijanje pravnomočnih sodb zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ne more biti razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavku 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22508
KZ člen 217, 217/1. ZVCP (1998) člen 122, 122/3-10.ZKP člen 83, 83/3, 161a, 161a/1, 162, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - povzročitev prometne nesreče - obvestilo policiji - nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - odložitev kazenskega pregona - postopek poravnavanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji
Prijava škode, ki jo je obsojenka prostovoljno vložila na zavarovalnici, se ne more šteti kot obvestilo, dano policiji (148. člen ZKP), ki bi ga bilo treba po 83. členu ZKP izločiti iz kazenskega spisa.
O odstopu zadeve v postopek poravnavanja (1. odstavek 161.a člena ZKP) in o odložitvi kazenskega pregona (162. člen ZKP) sme ob pogojih, navedenih v teh določbah, odločiti državni tožilec.
Presoja zakonitosti njegovega postopanja pa v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni niti predvidena niti mogoča.
Odločbo o kazenski sankciji Vrhovno sodišče preizkuša le v okviru kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. Podana pa je takrat, če je kazenski zakon kršen v vprašanju, ali je bila z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oziroma z odločbo o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu.
ZPP člen 5, 11, 11/1, 115, 115/1, 281, 286, 286/1.
zloraba procesnih pravic - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog - dokazilo o zadržanosti - prepozen predlog za preložitev naroka - delo v tujini
Opravičilo za izostanek z naroka mora biti podprto z dokazom.
Delo v tujini ni nenaden dogodek. Ravnanje tožnika, ki je bil o naroku obveščen mesec dni vnaprej, preložitev naroka pa je zaradi opisanega razloga zahteval le tri dni prej, pomeni zlorabo procesne pravice do opravičila (11. člen ZPP).
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi koluzijske nevarnosti (2. točka 1. odstavka 201. člena ZKP). Izjave potencialnih prič, ki so jih dale policiji, ne odpravljajo bojazni, da osumljenec ne bi vplival nanje in da bi neresnične izpovedbe ne mogle ovirati poteka kazenskega postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - izvedenstvo - ogled - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Res si je izvedenec cestnoprometne stroke zaradi boljše predstave ogledal kraj, kjer se je nesreča primerila, vendar tako njegovo ravnanje ne pomeni ogleda kot procesnega dejanja, ki ga odredi sodišče.
pravica do objave popravka - osebnostne pravice - žaljiva vsebina popravka
Zvrnitev zahteve za objavo popravka oziroma odgovora, ki je napisan žaljivo, ne pomeni omejevanja varstva pravic prizadetega - tudi če je bilo objavljeno besedilo zanj žaljivo in za kar ima na razpolago druge oblike pravnega varstva. Zakonsko opredeljen namen popravljanja zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu oziroma njihovega dopolnjevanja (četrti odstavek 26. člena ZMed) ter zagotavljanja javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti (prvi odstavek 42. člena ZMed) je z objavo popravka oziroma odgovora, ki ni žaljiv, še vedno v celoti in neokrnjeno uresničljiv. Morebitno protipravno ravnanje avtorja besedila še ne upravičuje do protipravnega ravnanja tudi prizadetega.
upravičenci do denacionalizacije - pravna podlaga za denacionalizacijo - predpis, izdan do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963
Razlastitev je bila izvedena na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o razlastitvi, ki je bil sprejet in uveljavljen 15.2.1968, torej izven časovnega okvira iz 4. člena ZDen, to je po uveljavitvi Ustave iz leta 1963.