KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22564
KZ člen 111.ZKP člen 371, 371/2.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - vložitev zasebne tožbe - glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - rok za pripravo obrambe
Če je oškodovanec vložil zasebno tožbo zoper napačno osebo, misleč, da je ta oseba storilec kaznivega dejanja, mu rok za vložitev zasebne tožbe začne teči od dneva, ko je izvedel za dejanskega storilca (do nastopa zastaranja).
Zakonski minimalni rok za pripravo obrambe velja le za prvo vabilo na glavno obravnavo.
pripor - ponovitvena nevarnost - ugovor zoper obtožnico
Okoliščine, ki jih zagovornica uveljavlja v zvezi z vloženo obtožnico, češ da ne gre za nadaljevano kaznivo dejanje in da je obtožnica vložena preuranjeno, ni mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper izpodbijana sklepa, s katerima je bil obdolžencu podaljšan pripor.
Če se z začasno odredbo zahteva takšna začasna ureditev spornega razmerja, po kateri bi se odredilo zadržanje izvršitve sklepa, ki je bil že izvršen, takšni zahtevi ni mogoče ugoditi. Ni mogoče odložiti nekaj, kar je bilo že izvršeno.
ZPP člen 191, 191/1-1, 195.ZOZP člen 20, 20/2.ZOR člen 200.
navadno sosporništvo - materialno sosporništvo - solidarne obveznosti - povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Toženi stranki avtobusno podjetje in zavarovalnica sta materialna sospornika, ki odgovarjata tožeči stranki solidarno. Vendar gre tu za navadno sosporništvo in tako dejanja enega sospornika ne koristijo drugemu. Ker je revizijo vložila le prva tožena stranka, njen uspeh ne koristi drugi toženi stranki, za katero ostaja v veljavi pravnomočna sodba.
denacionalizacija - upravni spor - nedovoljena tožbena novota
Tožeča stranka ne more šele v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavljati dejstva, da je šlo za sporazumno prodajo zemljišč. To je nedovoljena novota (3. odst. 14. čl. in 1. odst. 71. čl. ZUS).
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka - nov dokaz - mnenje drugega izvedenca
Mnenje drugega izvedenca, ki temelji na istem dejanskem stanju kot izvedensko mnenje, na katerem temelji dokončna odločba, ni nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP/86.
sprememba obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo
Ker je državni tožilec v obtožnem aktu in tudi tekom celotnega postopka zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ zatrjeval, da je obtoženec deloval v smeri, da bi ohranil premoženje družbi P., je prvostopenjsko sodišče bistveno poseglo v opis kaznivega dejanja glede na obtožbo, saj je v celoti spremenilo bistven zakoniti znak kaznivega dejanja, ker je obtoženca spoznalo za krivega, da je deloval v smeri pridobitve koristi popolnoma drugi pravni osebi. S tako odločitvijo je prekoračilo obtožbo.
Zahteva za dopustno spremembo opisa dejanja v sodbi (ohranitev identitete med obtožbo in sodbo) je, da je dejanje sicer lahko drugačno, ne sme pa biti drugo. Če pa bi bilo to v škodo obtožencu, dejanje ne sme biti niti drugačno.
Postopek za denacionalizacijo teče na zahtevo stranke, ki mora zahtevi za denacionalizacijo predložiti vsa predpisana dokazila, med drugim tudi listino o podržavljenju, ki dokazuje, da je zasebno premoženje upravičenca do denacionalizacije prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino (2. odst. 8. čl. ZDen).
gradbeno dovoljenje - dokaz o razpolaganju z zemljiščem - soglasje lastnika zemljišča - električni vodi nad zemljiščem
Če gradnja predvidenega objekta določenega zemljišča ne tangira in lastnik zemljišča v njegovi rabi ni oviran, investitor ni dolžan predložiti dokaza o pravici razpolaganja z zemljiščem.
vrnitev svari - povečana vrednost po podržavljenju
V ZDen ni podlage za zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka, ki se glasi na vrnitev v last in posest, četudi gre za ugotovljeno bistveno povečano vrednost po podržavljenju, niti za ugotovitev, da je denacionalizacijski zahtevek s takšno vsebino neopredeljen v smislu 25. člena ZDen.
upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - odprava pomanjkljivosti odločitve organa prve stopnje
Upravni organ druge stopnje s tem, ko je v pritožbenem postopku odpravil sklep organa prve stopnje, s katerim je ta zavrnil predlog za obnovo postopka in predlog zavrgel, ni kršil določbe 2. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). O predlogu ni odločil po vsebini, ampak je skladno z določbo 242. člena ZUP/86 le odpravil pomanjkljivosti odločitve organa prve stopnje.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - odločanje po uradni dolžnosti - predlog za podaljšanje pripora v obtožnici - načelo kontradiktornosti
Čeprav sodišče ob vložitvi obtožnice po uradni dolžnost preizkusi, ali so še dani pogoji za pripor (2. odstavek 272. člena ZKP), pa je treba v primeru, ko državni tožilec v obtožnici predlaga podaljšanje pripora, obdolžencu omogočiti, da se izjavi o predlogu in okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se opirajo ter mu s tem dati možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.
Ker iz podatkov v predloženih upravnih spisih izhaja in tudi ni sporno, da tožnik potrdila o vpisu v evidenco o državljanstvu za starše, ki jih je v zadevi navedel kot upravičence, niti na pozive upravnega organa ni predložil, niti ni sporočil, da ga ne more predložiti, je bila njegova vloga nepopolna. Zato upravni organ upravičeno ni postopal po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen.
ZOR člen 210, 210/3, 219. ZTLR člen 14, 14/1, 38, 39, 39/7.ZPP člen 7, 7/1.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - verzijski zahtevek - pridobitev koristi - prikrajšanje - uporaba solastne nepremičnine - dobrovernost
Za uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Tožnik je zatrjeval obogatitev, ne da bi pojasnil, v čem ali s čim naj bi bila obogatena, svojega prikrajšanja pa ni niti zatrjeval niti dokazoval.
denacionalizacija - vrednost podržavljenega premoženja - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - uporaba koeficientov iz Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja - odločba ustavnega sodišča
Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta nepravilno uporabila materialno pravo, saj sta uporabila koeficiente iz Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja, za katera pa je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-103/92 z dne 9.4.1998 ugotovilo, da ni pravilna.
spor o pristojnosti med sodnikom za prekrške in drugimi organi, ki vodijo postopek o prekrških
Določba 3. odstavka 240. člena ZUP ne more biti podlaga za odločanje sodnika za prekrške, saj postopek za prekršek še ni uveden, ker še ni predloga za uvedbo postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zamudnih obrestih od stroškov zagovornika
Zagovornik ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zato, da uveljavlja lastne premoženjske interese v zvezi s kazenskim postopkom, v katerem je bil postavljen kot zagovornik po uradni dolžnosti. Ker je uveljavljanje zakonitih zamudnih obresti od priznanih stroškov zagovornika za zastopanje po uradni dolžnosti izključno v korist odvetnika, zahteva ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Zagovornikovo nestrinjanje z višino kazni glede na ugotovljene olajševalne in oteževalne okoliščine predstavlja pritožbeni razlog iz 374. člena ZKP, ne pa razlog, zaradi katerega je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.