glavna obravnava - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave
Zaradi spremembe obtožbe na glavni obravnavi sodišče ni dolžno preložiti (oziroma prekiniti) glavne obravnave za pripravo obrambe, temveč bo to storilo le, če bo obseg in vsebina spremembe takšna, da to narekuje zahteva po poštenem sojenju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izvenzakonska skupnost med sodnikom pristojnega sodišča in stranko v postopku - dvom v nepristranskost sodnikov
Tehten razlog za določitev drugega sodišča je, da bi okoliščina, da bi sodniki razsojali o pravicah in obveznostih partnerja svoje sodniške kolegice, lahko povzročala dvom o nepristranskosti odločanja sodnikov tega sodišča.
UZITUL člen 1, 13. ZOR 176, 176/1, 178, 178/4, 189, 192, 192/1, 200, 203, 205. Zakon o službi v oboroženih silah člen 218, 218/1-1.
zamudne obresti - telesne bolečine - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - ravnanje oškodovanca - odgovornost države - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - deljena odgovornost - načelno pravno mnenje - odgovornost za drugega - uporaba varnostnega pasu - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - škoda, ki jo z vojaškim vozilom povzroči vojaški obveznik v JLA, izenačen z vojaško osebo - status vojaškega obveznika - državljanstvo oškodovanca in kraj škodnega dogodka - oškodovanec tuj državljan - škodni dogodek v RS
Za škodo, ki jo je storila vojaška oseba v JLA v zvezi z opravljanjem službe tretji osebi, je po 1. točki prvega odstavka 218. člena Zakona o službi v oboroženih silah (Ur.l.SFRJ, št. 7/85-4/89) odgovarjala federacija, z njenim prenehanjem pa je to obveznost prevzela Republika Slovenija.
Voznik tovornjaka je bil v času povzročitve prometne nesreče vojaška oseba. To tudi okoliščina, da je takrat izpolnjeval del svojih vojaških obveznosti, ki mu jih je naložil pristojni organ, saj je začasno zaseženo vozilo peljal na vojaško zborno mesto.
Tožnik ni državljan Republike Slovenije, vendar je imel v času plebiscita prijavljeno stalno prebivališče v Celju kjer je tudi dejansko živel. Zato so po že uveljavljeni sodni praksi izpolnjeni pogoji za izenačenje njegovih pravic s pravicami državljanov Republike Slovenije.
dopolnilno enotno dovoljenje za gradnjo - odločba ustavnega sodišča - presoja zakonitosti odloka - učinek razveljavitve - učinek odprave
Obe odločbi ustavnega sodišča, tako odločitev o razveljavitvi kot odločitev o ugotovitvi neskladja z učinki odprave, učinkujeta za nazaj in vplivata na pravno razmerje, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno oziroma so odpravljene posledice.
ugotavljanje vrednosti razlaščenega gozda - lesna masa
Odškodnine, ki jo je razlaščenec prejel za lesno maso na razlaščenem zemljišču, ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju pogojev iz 72. člena ZDen in je tudi ni mogoče prišteti odškodnini, ki je bila izplačana za podržavljeno zemljišče.
Kadar zastopnik pri sklepanju pogodbe zavestno in samovoljno prekorači pooblastila, ravnanja zastopanega, ki pogodbe ne odobri, ni mogoče opredeliti kot zlorabe pravic in s tem možnosti izbire, ki mu je kot enostransko dejanje dana na razpolago, posredno spremeniti v njegovo obveznost oziroma dolžnost. Zato zastopanega, ki prekoračitve pooblastila ni odobril, ni mogoče ohranjati v pogodbeni zavezi v odvisnosti od rezultatov ocene njegovega ravnanja in razlogov ali celo motivov zanj.
preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - zvišanje preživnine - ukinitev preživnine - simbolična preživnine - spremenjene razmere - dovoljenost revizije v sporu na ukinitev preživnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - razlaga zakona - teleološka razlaga - gramatikalna razlaga
Razlog za zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine je njena višina 0,15 SIT, kar za toženca ne more predstavljati nobenega finančnega bremena, in sicer ne glede na njegove premoženjske razmere, saj gre le za simbolični znesek pod enim tolarjem. Morebitna sprememba toženčevih premoženjskih razmer na drugačno odločitev ne more vplivati.
Res bi ozka gramatikalna razlaga 1. točke tretjega odstavka 367.
člena ZPP kazala na to, da je revizija dovoljena samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena, ne pa tudi, če je tak tožbeni zahtevek zavrnjen. Vendar pa teleološka razlaga po namenu zakona, pa tudi postopek spreminjanja te določbe, pripelje do drugačnega sklepa. Zakon šteje samo pravico do preživnine za temeljno, zato revizijo omogoča ne glede na vrednost spora. Ugoditev tožbenemu zahtevku za določitev preživnine ali njegova zavrnitev in ugoditev zahtevku za ukinitev preživnine ali njegova zavrnitev, se vedno nanaša na samo pravico do preživnine. Tako kot je za preživljanca pomembna pravica do preživnine, je ta za preživljalca lahko hudo breme in je pomembna tudi zavrnitev tožbenega zahtevka za njeno ukinitev.
ZOR člen 173, 177, 177/1, 178, 178/1, 178/2, 178/3, 178/4.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna in objektivna odgovornost - sopotnik - sprožen kamen - zahteva za varstvo zakonitosti
Premikajoče se motorno vozilo je zaradi lastnosti motorja in hitrosti, ko ga med vožnjo ni mogoče v celoti obvladovati, nedvomno stvar s povečano nevarnostjo. Le ker oba imetnika med vožnjo upravljata z nevarno stvarjo, je za njune medsebojne zahtevke določena krivdna odgovornost. V razmerju do drugih oseb, kot so sopotniki in pešci, ki na delovanje motornega vozila nimajo vpliva, pa odgovornost za njihovo škodo, ki izvira iz motornega vozila, ostaja objektivna in zanjo oba imetnika motornih vozil odgovarjata solidarno.
V sodni praksi se za nesrečo premikajočih se motornih vozil šteje tudi medsebojno delovanje dveh vozil v gibanju, čeprav ni prišlo do dotika obeh vozil, pač pa do dotika z ločenim delom drugega vozila, izpadlim tovorom ali s kakšnim drugim predmetom, ki je bil v gibanju zaradi delovanja drugega motornega vozila. Tak drug predmet, ki je v gibanju zaradi delovanja motornega vozila, pa je tudi sprožen kamen izpod njegovih koles.
posredni oškodovanci - izgubljeni zaslužek - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - neprenosnost pravic - vštevanje invalidnine - povračilo gmotne škode - povrnitev škode v primeru poškodbe in prizadetega zdravja - višina rente - dejansko prikrajšanje in pravica do preživnine po ZZZDR - skupna odškodnina
Če je roditelj preživljal otroka in bi ga še preživljal, če bi bil živ, je otrok upravičen do rente ne le v znesku, kot ga je (in bi ga) roditelj dejansko prispeval za preživljanje, marveč toliko, kolikor bi bil dolžan prispevati po družinskopravnih predpisih.
ZUS člen 73.ZVIS člen 56. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 12, 12-6.
izvolitev v naziv rednega profesorja - pogoji za izvolitev - pozitivna ocena vsakega člana strokovne komisije
Določbo 13. alinee 6. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, po kateri je potrebna pozitivna ocena članov strokovne komisije, je potrebno razlagati tako, da mora vsak član podati pozitivno oceno.
ZCI člen 1, 2.ZVojI člen 4, 129. ZUS člen 16, 51, 51/2, 67, 72, 74.ZPP člen 339, 339/2-14.
status civilnega invalida vojne - revizija prvostopne odločbe - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji - presoja dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker ni na glavni obravnavi presojalo dejanskega stanja v smeri, ali je bil tožnik, ki je bil v nemškem taborišču med drugo svetovno vojno, kot otrok mučen po oblasteh v tem taborišču, saj je bila tožniku šele s tožbo dana možnost izpodbijati odločitev tožene stranke v s tožbo izpodbijani odločbi, s katero je tožena stranka ob reviziji odpravila prvostopno odločbo in tožniku ni priznala statusa in pravic civilnega invalida vojne, torej odločbo, ki je bila ugodna za tožnika.
azil - zavrnitev prošnje za azil - celovitost družine
Kosovski Romi, ki govorijo albanski jezik in so pripadniki muslimanske vere (sami sebe imenujejo Aškali), po poročilih mednarodnih organizacij niso preganjani na Kosovu in zato niso podani razlogi za zaščito po ZAzil. Združitev družine se v konkretnem primeru (žena in otrok sta slovenska državljana in živita v Republiki Sloveniji) ne ureja z ZAzil, pač pa po določbah Zakona o tujcih.
gradbeno dovoljenje - upravni spor - pritožba - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku v celoti in pravilno ugotovljeno in je odgovorilo na vse tožbene ugovore, ki jih je tudi presodilo na podlagi takega dejanskega stanja, tožnika v pritožbi ne moreta uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker tega ne dopušča 5. odstavek 72. člena ZUS.
vračanje premoženja - ovire za vračanje - upravni spor - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejansko podlago, ki je bila ugotovljena v upravnem postopku. Zato pritožnik ne more uveljavljati pritožbenega ugovora nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker glede na določbo 5. odstavka 72. člena ZUS pritožbeno sodišče tega ugovora ne more presojati.
azil - pogoji za priznanje azila - utemeljen strah pred preganjanjem
Tožnik s svojimi navedbami ni izkazal dejanskih okoliščin, zaradi katerih bi se lahko čutil ogrožen oziroma preganjan zaradi razloga za priznanje azila po Ženevski konvenciji, niti ne, da bi bila njegova varnost ali fizična integriteta ogrožena v primeru vrnitve v izvorno državo.
Zbrane aktualne informacije o političnem in družbenem položaju v Bangladešu tudi po presoji pritožbenega sodišča ne potrjujejo razlogov za tožnikov subjektivni strah pred preganjanjem, pri čemer tožnik niti ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da vsebina uporabljenih informacij (poročila mednarodnih organizacij) ne bi bila pravilna oziroma na kakšno konkretno okoliščino, zaradi katere bi bil ob vrnitvi v matično državo ogrožen.
V posledici prenehanja delovnega razmerja zaradi trajnega presežka je bil tožnik upravičen do odpravnine glede na skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu in njenem ustanovitelju, ne glede na to, da mu je pri ustanovitelju pred zaposlitvijo pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja.
Ker ZVrt v drugem odstavku 58. člena določa, da varuhom, ki ne pridobijo zahtevane izobrazbe najkasneje v sedmih letih od uveljavitve zakona, preneha delovno razmerje, to pomeni, da razlaga, da ta člen samo prepoveduje opravljati delo varuha (pravilno pomočnika vzgojitelja) tistemu, ki za to nima ustrezne izobrazbe, ne drži. Dejansko gre v takem primeru za delovno razmerje, ki je po pravni naravi podobno delovnemu razmerju za določen čas, s tem, da je čas trajanja delovnega razmerja brez ustrezne izobrazbe zakonsko določen. Po poteku tega časa pa v primeru, da delavec ne pridobi ustrezne izobrazbe, pride do prenehanja delovnega razmerja po samem zakonu. Ker gre za časovno že omejeno delovno razmerje, je pisni akt o prenehanju pogodbe o zaposlitvi le deklaratorne in ne konstitutivne narave.
Temeljna funkcija blagovne znamke je omogočiti razlikovanje blaga v gospodarskem prometu. Razlikovalna funkcija pa lahko uresničuje le, če je z znamko zavarovani znak mogoče razlikovati od drugih znakov, ki so v gospodarskem prometu v uporabi za enako ali podobno vrsto blaga.