preizkus pritožbenih navedb - zmotna uporaba materialnega prava
Ker pritožbeno sodišče (drugače kot prvostopenjsko) primarnega tožbenega zahtevka ni obravnavalo kot odškodninskega, je ostala posledično pritožba tožene stranke v tem pogledu nepreizkušena (neizčrpana).
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo nadomestila za uporabo
Imetnik stvari ne more zahtevati nadomestitve koristi (nima obogatitvenega zahtevka), če je obstajala kakšna pravna podlaga, zakonska ali pravnoposlovna, na podlagi katere je drugi stvar uporabljal.
Navidezna pogodba v smislu določb 66. člena ZOR je taka pogodba, kjer je pravnoposlovna volja le zaigrana. Predpostavlja strinjanje strank o njeni navideznosti.
status žrtve vojnega nasilja - ponovno odločanje o zahtevi - nespremenjena dejansko stanje in materialnopravna podlaga - preizkus zahteve - zavrženje zahteve
Ker sta od časa odločanja o prejšnji zahtevi ostala nespremenjena tako materialnopravna podlaga kot tudi dejansko stanje, na kateri temeljita tako prva kot ponovna zahteva, bi moral prvostopenjski organ po določbah 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zahtevo zavreči.
prepozna pritožba zoper odločbo upravnega organa prve stopnje - odločanje druge stopnje o pritožbi - zavrženje pritožbe
Nesporno je, da je bila pritožba zoper prvostopno odločbo vložena po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka, zaradi česar jo je bilo treba po določbah 239. člena ZUP/86 kot prepozno zavreči.
status žrtve vojnega nasilja - smrt enega od staršev - pogoji za priznanje statusa - neposredno nasilje okupatorja - smrt zaradi bolezni in mučenja
Ker v predmetni zadevi ni sporno, da tožničinemu očetu življenje ni bilo neposredno odvzeto s strani okupatorja, temveč je po več kot enem letu po prihodu iz taborišča umrl v bolnišnici za posledicami bolezni in prestanega mučenja, tožnici ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja kot otroku, katerega eden od staršev je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB. Prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo stališču tožene stranke, da ni mogoče šteti, da je oče umrl v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. V teh okoliščinah bi namreč umrl le tedaj, če bi umrl v času, ko je bil neposredno izpostavljen nasilju okupatorja.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - izvajanje ukrepov
Tožniku po določbah 8. odstavka 2. člena ZZVN zahtevanega statusa ni mogoče priznati, ker njegova mati ni umrla v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, saj v času smrti nad njo niso bili izvajani nasilni ukrepi v smislu citiranih zakonskih določb.
banke - redna likvidacija - prisilna likvidacija kot način prenehanja banke
Dejstvo, ali je banka (hranilno kreditna služba) v likvidaciji ali ne, ne vpliva na odločitev o začetku prisilne likvidacije. Banka Slovenije torej še vedno opravlja nadzor nad poslovanjem banke v redni likvidaciji. Čim ugotovi dejstva in okoliščine, zaradi katerih je možen izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, tak ukrep lahko tudi izreče. Posledica izrečenega ukrepa je odločba o začetku prisilne likvidacije. Res je, da je glede zaključka postopka rezultat pri obeh vrstah likvidacije enak, saj v obeh primerih banka preneha obstajati. Vendar pa mora nadzorovana banka v postopku likvidacije še naprej opravljati bančne oziroma druge finančne posle, ki so potrebni za izvedbo postopkov likvidacije, saj brez teh poslov likvidacija niti ni možna. Gre za poplačilo danih kreditov, za plačilni promet, ki je potreben za vračilo sredstev in poravnavo obveznosti.
status delovnega deportiranca - izpolnjevanje pogojev - podlaga za odločitev - arhivsko gradivo
Zgolj dejstvo, da v tožnikovem primeru ne obstaja arhivsko gradivo, ne more biti tožniku v škodo in zato tudi ne zadostna podlaga za odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovnega deportiranca.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev - fizična oseba - pridobitev nacionaliziranega premoženja od društva
Zavezanec za vrnitev nacionaliziranega premoženja na podlagi določb 89. člena ZDen ne more biti fizična oseba, ki je premoženje pridobila od zasebnopravne osebe (društva), čeprav jo je ta (morda na nezakonit način) pridobila iz družbene lastnine.
ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 25, 25/1-2, 72, 72/2.
ukrep urbanističnega inšpektorja - stranke v inšpekcijskem postopku
Z inšpekcijskimi ukrepi se sicer res odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, vendar pa lahko inšpektorjeva odločitev posredno predstavlja tudi korist ali spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo tudi osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke (49. člen ZUP/86).
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - prisilna izterjava davkov - dolgovni seznam kot izvršilni naslov - seznam zaostalih davčnih obveznosti - vsebina dolgovnega seznama - obračun obresti
Seznam zaostalih obveznosti (dolgovni seznam) davčnega organa kot izvršilni naslov, lahko nalaga dolžniku le tako breme, kot mu ga nalagajo posamezni izvršilni naslovi skupaj, oziroma kot znaša vsota zapadlih letnih davkov. Izvršilni naslov zato ne more obsegati tudi obrestnih obresti, ker bi tako nastal presežek v razmerju med celotno terjatvijo in seštevkom relativno samostojnih terjatev.
Ob ugotovitvi, da gre v obravnavani zadevi za kaznivo dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ, sodišču ni potrebno ugotavljati uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v naši državi ter ali gre morda za majhno premoženjsko korist in drugo pravno opredelitev kaznivega dejanja.