Evropska konvencija o izročitvi člen 16, 16/4.ZKP člen 521, 521/1, 525, 525/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - začasni pripor - trajanje začasnega pripora
Določbo 4. odstavka 16. člena Evropske konvencije o izročitvi je treba razlagati tako, da postavlja zgornjo, še dopustno mejo trajanja začasnega pripora (štirideset dni), medtem ko prepušča presoji pristojnega organa zaprošene države, ali bo pripor odpravil že s pretekom osemnajst dni ali pa bo, upoštevajoč oddaljenost države, ki zahteva izročitev, določil daljši rok.
URS člen 23. EKČP člen 6. Listina o človekovih pravicah člen 41. Ustava EU.ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost višjega sodišča - pravica do sodnega varstva
Vrhovno sodišče ugotavlja, da nezadovoljstvo stranke z odločitvijo sodišča ni razlog za to, da bi lahko izbirala krajevno pristojnost sodišč. Tudi dejstvo, da zakonca opravljata sodniško funkcijo eden na prvi in drugi na drugi stopnji, ni razlog za dodelitev zadeve v delo drugemu sodišču, saj je mogoče problem razrešiti z izločitvijo.
Zaradi tega drugi sodniki o pritožbi ne bi odločali drugače kot sicer in to ne bi vplivalo na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Ker pa predlog za delegacijo vlaga tožnik, ki zaradi navedenega dvomi v nepristranskost v zelo osebni in občutljivi zadevi, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.
KZ člen 40, 111, 111/1, 112, 112/4, 112/5, 126, 126/13, 212, 212/1-1, 212/3. Konvencija OZN o pravnem statusu oseb brez državljanstva člen 1, 1/1, 31, 31/1.ZTuj-1 člen 2, 2-1, 3, 3/2.
izgon tujca iz države - kazniva dejanja zoper premoženje - velika tatvina - velika vrednost stvari - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
Ker obsojenec, ki je zatrjeval, da je apatrid, ni državljan naše države, pa tudi sicer velja večja zaščita apatridov pred izgonom iz države le za tiste, ki legalno bivajo na ozemlju države (1. odstavek 31. člena Konvencije OZN o statusu oseb brez državljanstva), medtem ko je obsojenec ilegalno vstopil v našo državo in v njej bival brez prijave bivališča pristojnim organom v naši državi, ni bilo zadržkov za izrek stranske kazni izgona tujca iz države (40. člen KZ).
Ker je šlo za tatvino zaklenjenih osebnih avtomobilov, ki so bili odpeljani tako, da je bila uničena zaklenjena ključavnica na vratih vozila in ključavnica za vžig motorja vozila, je pravilna pravna opredelitev po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ.
Delovno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno za odločanje le v tistih individualnih sporih, v katerih so izrecno ugotovljene okoliščine, ki opredeljujejo njegovo pristojnost v smislu določb ZDSS.
azil - pogoji za priznanje azila - azil iz humanitarnih razlogov
Samo dejstvo, da bo vlagatelj prošnje za azil ob vrnitvi v izvorno državo nastanjen v begunskem centru, še ni razlog ogrožanja njegove varnosti in fizične integritete do te stopnje, da bi to lahko bil sam po sebi razlog za priznanje humanitarnega azila tožniku.
enotno dovoljenje za gradnjo - sestavine lokacijskega dovoljenja in gradbenega dovoljenja
Enotno dovoljenje za gradnjo vsebuje sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po ZGO ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem. Za objekte na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, mora biti enotno dovoljenje za gradnjo izdano v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt.
Namen predhodne določbe 2. odstavka 206. člena ZSS je bil v zmanjšanju razlik med sodniki, ki so bili zaradi nove delitve dela razporejeni na okrožna in okrajna sodišča in zato ni zakonske podlage, da bi po tej določbi napredovali tudi sodniki za prekrške.
dovolitev priglašenih del - shramba za poljedelsko orodje - uporaba materialnega prava
Ker PUP objekte, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji, našteva primeroma in ne taksativno, je po presoji pritožbenega sodišča tudi shramba za poljedelsko orodje objekt, ki neposredno služi kmetijski proizvodnji in katerega gradnja bi bila na podlagi PUP ob izpolnitvi še drugega predpisanega pogoja dopustna.
sodno varstvo v upravnem sporu - predpis, ki ne ureja posamičnega razmerja - zavrženje tožbe
Predpis, ki ne ureja posamičnega razmerja, ampak je le podlaga za odločanje o konkretnem posamičnem razmerju, ni akt, zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato se tožba zoper tak akt zavrže.
razširitev denacionalizacijskega zahtevka - dopustnost razširitve zahtevka - vezanost na materialni prekluzivni rok
Vlagatelja prvotnega denacionalizacijskega zahtevka sta kot neposredna razlaščenca spornih nepremičnin morala in mogla še v tistem času točno vedeti za obseg podržavljenih nepremičnin, ki sta jih v prvotni vlogi za denacionalizacijo tudi točno in določno navedla. Nova vloga tožeče stranke iz 1999 je bila zato pravilno opredeljena kot razširitev zahtevka za denacionalizacijo, ki po preteku materialno prekluzivnega roka ni več dopustna (64. člen ZDen).
ZDT člen 17, 23, 23/3, 39, 39/1-7, 39/2.ZSS člen 29, 36. ZUS člen 23, 23/3, 25, 25/1-2, 25/3-3, 60, 60/1-3, 60/2, 60/3.
funkcija državnega tožilca - negativna ocena njegovega dela - seznanitev z oceno in možnost ugovarjanja - prenehanje funkcije
Funkcija državnega tožilca lahko državnemu tožilcu preneha na podlagi dveh zaporednih negativnih ocen njegovega dela le, če je bil z ocenama seznanjen in je imel možnost nanjo ugovarjati.
vrnitev stvari - nepremičnine - vrnitev v naravi in plačilo večvrednosti objekta
Iz odločbe o uporabnem dovoljenju, ki je javna listina, izhaja, da je tožeča stranka na objektu, za katerega je bil vložen zahtevek za denacionalizacijo, opravila rekonstrukcijo, ne pa, da je objekt zgradila na novo. Zato obstoji dolžnost vrnitve v naravi, upravičenka pa mora zavezanki plačati odškodnino za večvrednost objekta.
rojstna matična knjiga - vpis v matično knjigo - domneva o pravilnosti vpisanih podatkov
Med postopkom z izvedenimi dokazi ni bila izpodbita domneva o pravilnosti podatkov, vpisanih v rojstno matično knjigo, zato je treba šteti tisto, kar se v njej potrjuje oziroma določa, za resnično.
ZObr člen 5, 5-13, 6, 18. ZUP (1986) člen 263, 263/2.
služenje vojaškega roka - poškodba - sopotnik v civilnem avtomobilu - enkratna denarna pomoč - pojem obrambne dolžnosti - izredno pravno sredstvo - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Tožnik, ki se je poškodoval med služenjem vojaškega roka, vendar v času odobrene odsotnosti iz vojašnice, in sicer kot sopotnik v civilnem avtomobilu, ni opravljal vojaških del v času nesreče in se zato ni poškodoval pri opravljanju obrambnih dolžnosti. Zato ni upravičen do enkratne denarne pomoči.
Pojma obrambne dolžnosti ni mogoče drugače razumeti, kot je to določeno v 13. tč. 5. člena in v 6. členu ZObr; zato so bili podani pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/1-1. ZUS člen 67, 67/2, 73.
azil - pogoji za priznanje azila - preganjanje
Preganjanje je trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države.
Če organ na podlagi tehtanja vseh okoliščin in dokazov, tudi izjav tožnikov, in zlasti objektivnih in subjektivnih elementov ugotovi, da tožniki iz matične države niso pobegnili zaradi preganjanja zaradi vere, rase, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju in da jim tudi ob vrnitvi v izvorno državo ne grozi preganjanje, potem niso izpolnjeni pogoji za priznanje azila tožnikom po ZAzil.
pravica do denacionalizacije - stavbno zemljišče - odvzem uporabne pravice
Vezati pravico do denacionalizacije na čas odvzema iz posesti bi pomenilo odvzeti pravico do denacionalizacije vsem tistim, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno leta 1958, odvzeto iz posesti pa šele po letu 1963 oziroma po letu 1968 (glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002, Ur.l. RS, št. 54/2002).
Sodbe ni mogoče preizkusiti tedaj, če sploh ni mogoče ugotoviti, ali je pravilna ali nepravilna. Če je mogoče ugotoviti, v čem je njena napaka, ne gre za kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pač pa za kakšno drugo napako, ki je glede na uporabljeno pravno sredstvo upoštevna ali neupoštevna.
pravni interes za tožbo - oblikovalna tožba - ugotovitvena tožba
Če tožnik vloži ugotovitveno tožbo, mora po določbi 2. odstavka 181. člena ZPP izkazati svojo pravo korist za vodenje postopka na podlagi take tožbe (razen, če je vložitev tožbe določena s posebnimi predpisi). Pri dajatveni ali oblikovalni tožbi je drugače.