Ni izključeno, da se več poslov presoja kot celota bodisi z vidika nagibov bodisi z vidika nasprotja celotnega sklopa poslov z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli bodisi z vidika nasprotja takšnega sklopa s prepovedjo oderuštva. Vendar povezanosti več poslov v takšno celoto (sklop) ni mogoče izpeljevati iz (retroaktivnega) spoznanja, da se več poslov med istimi strankami za eno od njih ekonomsko ni dobro izšlo, kot se za pritožnika niso izšli ti, ki jih je napadel s tožbo.
V osmem odstavku 199.c člena ZFPPIPP je izrecno določeno, da izbrani upnik pridobi upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika z izdajo sklepa sodišča, s katerim sodišče odloči, na katerega upnika se prenese upravičenje (tretji odstavek 199.c člena ZFPPIPP).
Izbrani upnik je s strani sodišča to pravico pridobil že z izdajo sklepa, torej dne 17. 5. 2024.
V skladu s tretjim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav za takšno situacijo gre v konkretnem primeru. Storilec je prekršek, za katerega mu je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 2181/2022 z dne 9. 5. 2024 izrečenih 7 kazenskih točk (kar je število kazenskih točk, pri katerem se na podlagi 26. člena ZPrCP vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja), storil 17. 10. 2021, kar je še pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 21. 12. 2022, ta sankcija pa mu je bila pravnomočno izrečena 1. 6. 2024, kar je v času do poteka preizkusne dobe, ki je tekla od 12. 1. 2023 do 12. 9. 2024.
Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorne trditve, da je dolžnikova obveznost plačila tabora mld. druge upnice nastala šele s pravnomočnostjo preživninske sodbe in ne z njeno izdajo. Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da je obveznost staršev preživljati svoje otroke do polnoletnosti določena v prvem odstavku 183. člena DZ in da je dolžnikova obveznost plačila preživnine v določenem znesku (in s tem tudi spornega stroška tabora) nastala že pred pravnomočnostjo preživninske sodbe, z dnem izdaje preživninske sodbe. Kasnejša pravnomočnost (in izvršljivost) preživninske sodbe torej ne vpliva na nastanek dolžnikove obveznosti plačila preživninske obveznosti, med katere spada tudi plačilo polovičnega zneska taborov.
Ker je storilec plačal globo v polovičnem znesku 400,00 EUR v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, ni dolžan plačati celotnega zneska globe v znesku 800,00 EUR, kar pomeni, da ni dolžan plačati še preostalih 400,00 EUR, kot sta v razlogih sklepov napačno navedla sodišče prve stopnje in prekrškovni organ.
V primeru spora zaradi varstva stvarne pravice gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, zato je treba uporabiti prvi odstavek 57. člena ZPP.
Dolžnica zgolj z dokazno nepodprtimi navedbami, da plačilnega naloga ni prevzela, ker je ni bilo doma, domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more izpodbiti. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi pošiljke je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.