uporabnina - dobroverni lastniški posestnik - enako varstvo pravic - prikrajšanje in obogatitev
Iz razlogov sodbe (obrazložitev v točki 21) dovolj jasno izhaja, da je sodišče kot ključno pravno relevantno dejstvo ugotavljalo, ali je toženka imela dovoljenje, da sporne prostore, ki so v solasti tožnice, uporablja brezplačno oziroma ali se je tožnica strinjala z brezplačnim bivanjem toženke, s čimer je privolila v svoje prikrajšanje.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1. ZSVarPre člen 27, 27/1, 27/2.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja predlagatelja po uradni dolžnosti - družinski član prosilca
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presojalo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje dolžnika in njegove žene ter ugotovilo, da razen nepremičnin, ki so v (so)lasti dolžnikove žene, nimata drugega premoženja. Natančno je popisalo solastne deleže nepremičnin in pri tem ugotovilo, da njihova vrednost (gre za deleže na 23 nepremičninah) znaša 40.599 EUR ter da v nobeni od teh nepremičnin dolžnikova žena ne živi. Navedeni znesek presega mejni znesek 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kot ga za pridobitev brezplačne pravne pomoči (pogoji pa so enaki tudi za oprostitev sodne takse) določa ZSVarPre.
gospodarski spor majhne vrednosti - dokazovanje - izvedenec - odločanje na podlagi pisnih dokazov - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo povprečno ceno na krajevnem območju s primerjavo večjega števila predloženih cenikov in Eurotax kalkulacij. Takšni pisni dokazi so primerni za ugotavljanje dejstva povprečne cene na krajevnem območju in v obravnavani zadevi tudi zadostni. Upoštevati je treba to, da predstavlja predmetni postopek spor majhne vrednosti, ki se je vršil za plačilo 557,36 EUR. Postavitev izvedenca avtomobilske stroke za ugotovitev povprečne cene bi bila v danem postopku neekonomična in glede na večje število predloženih pisnih cenikov in kalkulacij tudi nesmotrna. Neizvedba dokaza z izvedencem v takšnem primeru je tudi v skladu z zakonom.
ZFPPIPP člen 245, 245/2, 342, 342/5, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 181.
ničnost prodajne pogodbe - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - domneva pravnega interesa pri oblikovalni tožbi - prenos lastninske pravice
V skladu s 1. točko prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Pri razpolaganju s tem premoženjem postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP).
ZZVZZ člen 19. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 353.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je imelo podlago za sprejeto odločitev v dveh izvedenskih mnenjih, tj. izvedencev A. A., dr. med. in dr. B. B., ki sta skladno ocenila, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornih obdobjih poškodba pri delu z dne 27. 2. 2018. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema stališče sodišča, da sta obe izvedenski mnenji strokovni in prepričljivi ter njunim ugotovitvam sledi. Izvedenec A. A. je pojasnil, da je tožnik ob poškodbi pri delu utrpel obsežno zmečkanino hrbtišča leve dlani, ki je kot posledico pustila oteklino hrbtišča leve dlani. Ta je posledica poškodbe in je prisotna ves čas kontinuirano od poškodbe in v nobenem obdobju ni izginila. Dodatno je pojasnil, da je v izvidu 17. 4. 2019 opisana rezidualna (zaostala) oteklina dorzuma leve dlani. To pomeni, da je ostala po poškodbi in ni na novo nastala zaradi bolezni ali nove poškodbe. Prisotnost otekline ves čas po poškodbi je ob zaslišanju na sodišču potrdila tudi lečeča travmatologinja. Izvedenec je poudaril, da tožnik otekline na hrbtišču leve dlani, če se ne bi poškodoval na delovnem mestu 27. 2. 2018, ne bi imel.
pravočasnost vloge - priporočena oddaja vloge - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Oddaja pošiljke na bencinskem servisu Petrol se šteje kot oddaja na pošto, saj opravlja družba Petrol kot pogodbeni partner za Pošto tudi sprejem pošiljk in omogoča sprejem priporočenih pisem. O tem vprašanju je sodna praksa že ustaljena.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 353. ZZVZZ člen 19. ZPIZ-2 člen 66.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - naravna vzročnost - pravna vzročnost - sodni izvedenec
Ocena ali je vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju poškodba na delu 27. 2. 2018, je rezultat pravnega ovrednotenja vseh dejstev in okoliščin posameznega primera. Predpogoj za ugotovitev vzroka začasne nezmožnosti je ugotovitev naravne vzročnosti s pomočjo izvedenca. Izvedensko mnenje, ki ne pušča nikakršnega prostora za subjektivno oceno in je sodišče prve stopnje nanj utemeljeno oprlo svojo odločitev, je v novem sojenju podala sodna izvedenka dr. A. A.
Po oceni sodne izvedenke iz opisa poteka bolezni ni niti najmanjšega dvoma, da je oteklina in bolečina, ki jo tožnik občuti, nemoč stisnjenja roke v pest, poslabšanje otekline in posledično intenzivnejša bolečina v prstih rok, posledica poškodbe na delovnem mestu, ki jo je tožnik utrpel 27. 2. 2018. Podala je mnenje, da poškodbo lahko definiramo kot obolenje, ki je neposredna in izključna posledica poškodbe pri delu in je ta poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.
Sodna izvedenka je na podlagi pravil medicinske stroke v izvedenskem mnenju ugotovila, da je v tem primeru nedvomno podana naravna vzročnost. Brez naravne vzročnosti tudi pravna vzročnost ne more obstajati, pri čemer ni vsak naravni vzrok že pravno upošteven. Zato je bilo potrebno ugotoviti ali je naravni vzrok mogoče šteti tudi kot pravni vzrok določene pravne posledice. Pravna vzročnost je vrednostni pojem, ki je opredeljen v pravni normi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00080409
ZKolT člen 2, 2/1, 2/1-1, 4, 5, 28, 59. ZMZPP člen 49, 49/1, 55, 55/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 17, 19. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 14. Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (2020) člen 3, 4, 4/2. Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (2020) preambula 8. Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS člen 4, 4/1, 4/1-12.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - pristojnost za potrošniške pogodbe - pogodbeni dogovor o pristojnosti - dogovor o pristojnosti sodišča - ugovor dogovorjene pristojnosti - aktivna stvarna legitimacija - kolektivna tožba - posebni zastopnik za vložitev tožbe - organizacija potrošnikov - pridobitna dejavnost - interesi potrošnikov - pravice potrošnika - pasivna stvarna legitimacija - vpliv stalnega oziroma začasnega prebivališča tujca na določitev stvarno pristojnega organa za odločanje - tuja država - kraj škodnega dogodka - prenos direktive v pravni red - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije - pogoji za sprožitev postopka predhodnega odločanja - pogodba o depozitu - višina denarnih zneskov
Glede na določila Direktive (EU) 2020/1828 je povsem jasno, da lahko potrošnike v potrošniškem sporu zastopa pravna oseba in zato ni nujno, da je v potrošniškem sporu tožnik zgolj in le fizična oseba. Določila ZKolT pa niso v neskladju s pravili EU, saj je bila z omenjenim zakonom v pravni red RS prenesena Direktiva (EU) 2020/1828 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov.
Določba 17. člena Uredbe (EU) 1215/2012 ne omogoča razlage, po kateri bi bile pogodbe o upravljanju s premoženjem, pri katerih je naložbena dejavnost upravljalca usmerjena v špekulativne in tvegane naložbe, izključene s področja uporabe pravil o pristojnosti na področju potrošniških pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00079558
ZGD-1 člen 70, 263. OZ člen 131, 243, 243/3. ZPP člen 286.
pravica do izjave - pravica do izjave stranke - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - materialno procesno vodstvo - odškodninska odgovornost člana uprave - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - obstoj protipravnosti - konkretizacija navedb - upoštevanje koristi pri odmeri odškodnine - kršitev prisilnih predpisov - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - izvedensko mnenje - prekluzija dokazov - dolžna skrbnost članov uprave
Tudi sicer je sodišče šele v ponovljenem postopku pozvalo toženca na konkretizacijo navedb in tudi iz tega razloga ni mogoče govoriti o prepoznih navedbah. V prvem postopku vprašanje povečanih stroškov v primeru skladiščenja na potencialnih drugih površinah zaradi materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje (da pri profitabilni kršitvi ni možno upoštevanje nobenih morebitnih koristi) za sodišče ni bilo relevantno, zato takrat tudi ni izvajalo materialnoprocesnega vodstva že pred oziroma na prvem naroku, kot bi ga sicer moralo, če je štelo, da navedbe niso zadosti konkretizirane.
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 270, 270/2, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 437, 437/1.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - obstoj utemeljenega suma - namen storilca
Sodišče prve stopnje je v okviru formalnega preizkusa obtožnega predloga neupravičeno s poizvedbami pri policijski postaji pridobilo dokumentacijo, ki jo je ob podaji izjave policiji predložil osumljenec.
Sodišče prve stopnje je v okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja napačno presojalo na podlagi vsebinske ocene in dokaznega vrednotenja oškodovančeve kazenske ovadbe.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079923
DZ člen 143, 143/1, 157, 157/2, 157/3.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - konfliktnost med starši - začasna ureditev stikov - potrebe otroka - finančni položaj - neformalni razgovor otroka s sodnikom - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
CSD pomaga sodišču pri ugotavljanju okoliščin, ki so relevantne za odločitve v družinskih zadevah. Njegova naloga je, da sodišču posreduje ugotovitve o dejstvih in okoliščinah, za ugotovitev katerih je potrebno posebno znanje, ki ga imajo strokovni delavci CSD. Z vidika materialnega prava pa dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, presodi sodišče.
vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - prekluzivni rok
Opravičilo za zamudo roka namreč ne more temeljiti le na predložitvi zdravniškega opravičila. Navedba, da pooblaščenec zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja ni bil zmožen opravljati svojega dela, je abstraktna in ne omogoča presoje, ali je res tako. Ni se bilo mogoče prepričati o opravičljivosti zamude roka. Diagnoza oz. zdravstveno stanje pooblaščenca ni navedeno niti v nobenem izmed dveh predloženih zdravniških opravičil. Sodišče tako niti na ta način ni moglo preveriti, ali je bilo zdravstveno stanje pooblaščenca res tako, da mu je preprečevalo pravočasno vložiti revizijo.
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 98, 100a, 111, 111/1, 111/1-5, 124. ZSKZ člen 16b.
stavbna pravica - zavrnitev vpisa - prepoved odsvojitve in obremenitve - pravica prepovedi odtujitve in obremenitve kot enoten institut - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi odločbe sodišča - prepoved odtujitve nepremičnine - načelo formalnosti postopka
V predmetni zadevi prepoved ne temelji na odločbi sodišča ali državnega organa, zato je treba uporabiti 5. točko prvega odstavka 111. člena ZZK-1, po kateri se zaznamuje tudi drugo pravno dejstvo, zaradi katerega se uporabljajo posebna pravila o javnopravnih omejitvah pri prometu z nepremičnino. V teh primerih je vsebina omejitve določena v zakonu, ki omejitev ureja. Prepoved odsvojitve po 16. b členu ZSKZ nedvomno predstavlja javnopravno omejitev pri prometu z nepremičnino. Čeprav je bila zaznamba dovoljena na podlagi pogodbe, je namreč vsebina pogodbe in prepovedi določena že v zakonu in po izrecni določbi 16.b člena ZSKZ v javnem interesu (sankcija v primeru, da pogodba take določbe ne vsebuje, je ničnost pogodbe). ZSKZ določa samo prepoved odsvojitve, ne pa tudi obremenitve. V zemljiški knjigi velja načelo formalnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Ker iz dodatnega opisa zaznambe izhaja, da je zaznamovana prepoved odsvojitve, bi moralo sodišče prve stopnje to upoštevati in odločati le o tem, ali prepoved odsvojitve preprečuje vknjižbo stavbne pravice.
DRUŽINSKO PRAVO - INVALIDI - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00079662
DZ člen 7, 141, 141/8, 143, 143/1, 151, 158, 158/1, 177, 177/2. ZNP-1 člen 96, 101, 108. ZPP člen 8, 347, 347/2. ZOA člen 7, 7/1.
izvajanje starševske skrbi - skupno starševstvo - sprememba okoliščin po sklenitvi poravnave - način izvajanja stikov - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - izjava mladoletnega otroka - nadomestitev soglasja starša - prešolanje učenca osnovne šole - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - invalid - športna dejavnost - okoliščine konkretnega primera - odločitev po prostem preudarku
Pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka sodišče upošteva otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Diskrecijska pravica CSD, da staršema zavrne vpogled v izjavo otroka, ne sme biti vzrok, da se izjava otroka enostavno prezre. Sodišče mora presoditi, ali obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se otrokova izjava ne upošteva.
Skladno z določili 108. člena ZNP-1 ima mnenje CSD izvedeniškemu mnenju primerljivo dokazno moč in je enako kot vsa mnenja strokovnjakov podvrženo dokazni presoji sodišča. Pri sprejemu odločitve mora sodišče dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, obravnavati v povezavi z drugimi dokazi in podatki spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00079593
ZKP člen 129a, 129a/1. KZ-1 člen 49, 49/1, 86, 86/9, 241.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - subjektivne okoliščine storilca - teža kaznivega dejanja
Pri obsojencu so nastopile takšne okoliščine, ki kažejo, da mu je sedaj mogoče zaupati, da načina prestajanja kazni zapora z delom v splošno korist ne bo zlorabil in tudi, da ni nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj.
Treba je poudariti, da tudi opravljanje dela v splošno korist v konkretnem primeru predstavlja sankcioniranje storjenih kaznivih dejanj, ki se glede na okoliščine konkretnega primera pokaže za koristno, in sicer tako za obsojenca kot tudi za družbo.
razžalitev - svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija pravic
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje kolizijo obeh navedenih pravic pravilno razrešilo ter utemeljeno zaključilo, da obdolženec s svojim ravnanjem ni prestopil dopustne meje pravice do svobode izražanja ter ni nedopustno posegel v pravico zasebnega tožilca do časti in dobrega imena. Pravilno je v točkah 7 in 8 izpodbijane sodbe ugotovilo, da so s strani obdolženca izrečene besede ("lažeš kot cigan in si za mene siromak") sicer objektivno žaljive, vendar pa je protipravnost njegovega ravnanja izključena na podlagi tretjega odstavka 158. člena KZ-1 (točke 9 do 12 izpodbijane sodbe). Kot je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se je obdolženi tako žaljivo izrazil o zasebnem tožilcu pri obrambi svojih pravic in varstvu upravičenih koristi ter v resni kritiki ravnanja zasebnega tožilca kot predsednika Lovske družine Lendava (v nadaljevanju: društva), pa tega ni storil z namenom njegovega zaničevanja.
OZ člen 619. ZPP člen 488, 488/1, 488/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o delu - sodba na podlagi stanja spisa - odločanje brez razpisa naroka - pravica do izjave v postopku
Sodišče lahko v primeru, kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu (prvi odstavek 488. člena ZPP). Sodišče razpiše narok, če stranka to zahteva (drugi odstavek 488. člena ZPP).
sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - obstoj premoženja stečajnega dolžnika - ugovor upnika - rok za ugovor - neplačilo predujma - ugovor se šteje za umaknjen
Določba četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, v kateri so navedeni razlogi za ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, je namenjena ugotavljanju obstoja premoženja stečajnega dolžnika, ki bi se še lahko namenilo za razdelitev upnikom, pa se ni, ker je bila njegova vrednost ocenjena prenizko ali so bili stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko ali se sploh ni upoštevalo, ali pa je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso. Vse ugovore v tej smeri morajo upniki podati v ugovoru zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, in sicer v roku 15 dni od objave tega sklepa.
preživninska obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb - preživljanje otroka - invalid - invalidnost - dolžnost preživljanja - odločba Ustavnega sodišča - neskladje z ustavo - potrebe otroka - zmožnosti staršev - preživninska obveznost staršev
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-65/21-12 odločilo, da je ZSVI v neskladju z Ustavo. Nadalje je odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja osnovno preživljanje oseb z invalidnostjo po ZSVI zagotavlja tudi s preživninsko obveznostjo staršev, kot jo je urejal 123. člen ZZZDR pred uveljavitvijo 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR, če njihove potrebe presegajo višino nadomestila za invalidnost ter pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Drugi odstavek 123. člena ZZZDR pa je določal: Če je otrok zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti nesposoben za samostojno življenje in nima zadosti sredstev za preživljanje, so ga starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnosti in ob pomoči družbene skupnosti.
Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu materialnopravno zmotna in sta obe stranki (glede na njegovo prizadetost in predhodno ugotovljene potrebe) dolžni preživljati A. A. tudi po 1. 1. 2019, torej po datumu, s katerim je sodišče prve stopnje preživninsko obveznost tožnika do A. A. ukinilo.
krajevna pristojnost - protipravno vznemirjanje - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - izključna krajevna pristojnost - zaščita pred vznemirjanjem
V primeru spora zaradi varstva stvarne pravice gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, zato je treba uporabiti prvi odstavek 57. člena ZPP.